Sporočilo področnih voditeljev
Nedavno sem se imel priložnost sestati s sestrami in starešinami v središču za usposabljanje misijonarjev v Prestonu, ki so se pripravljali, da bodo šli na misijonarska področja.
Kot člani Cerkve si prizadevamo, da bi nam bilo dobro ne samo telesno temveč tudi duhovno.
Že ob pogledu na zunanjost templja me je ganila njegova svetost in neomadeževanost.
Vera v Gospoda Jezusa Kristusa in osebna povezanost z njim sta v življenju osrednjega pomena.
Med dolgim poletom sem poskušal zaspati, da bi se spočil za srečanje z družino – zdaj kot član Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni. Spanec ni prišel. Slišal sem glas preroka, tedaj predsednika Kimballa
V malih šolah in na bogoslužjih se otroci ves december oblačijo v kopalne plašče in brisače, da bi uprizorili Jezusovo rojstvo.
Vidim, da sreča, ki jo prejemam iz nebes, ni zasnovana tako, da je blagoslov le meni, temveč tudi drugim. Sem, da drugi vidijo srečo, ki mi je bila dana, in dobre stvari, za katere mi daje energijo, da jih naredim.
Tempelj nam v življenju lahko služi kot pomemben varen pristan.
»In če bodo ljudje prišli k meni, jim bom pokazal njihovo šibkost. /…/ Kajti če bodo pred menoj ponižni in bodo vame verovali, potem bom njihove šibkosti spremenil v njihovo moč.« Eter 12:27
Sem si vselej prizadeval, da bi lahko bil zgled, da bi pojasnjeval, prepričeval, dokazoval, molil, se postil, se igral, popravljal in da bi drugi popravljali mene, kakor tudi izvajal odrešilne uredbe za svojo družino in po svojih najboljši močeh sledil vzoru našega Odrešenika Jezusa Kristusa tako, kot je on služil svojim otrokom.
Jezus Kristus vas pozna in vam bo nudil duhovno vodstvo, ko bo to najbolj koristno. Povečamo lahko svoje možnosti zaznavanja in razumevanja njegovega vodstva.