Sporočilo področnih voditeljev

Vera je velika pozitivna moč, ki nas lahko dvigne nad oblake skrbi in nam pomaga, da postanemo eno s Kristusom. 
Eno od sporočil, ki smo jih prav zdaj prejeli za naš čas, se nanaša na to, naj skrbimo za druge in v cerkev povabimo prijatelja. Iz tega bo izhajala velika radost!
»Molim, da bomo na zakramentnem sestanku vsi sodelovali tako, da bo ta izkušnja pomembno prispevala k temu, da nedelja ne bo užitek le za nas, temveč za vse tiste, katerim smo odgovorni pričevati o Gospodovem delu.« -starešina Francisco Ruiz de Mendoza
Eno največjih dejanj ljubezni izkažemo takrat, ko za nekoga naredimo nekaj, česar ne more narediti sam.
Samostojnost je sposobnost, zavezanost in prizadevanje, da poskrbimo za duhovno in življenjsko nujno potrebne stvari zase in za družino. Ko člani postanejo samostojni, tudi bolje služijo drugim in zanje skrbijo.
Trdno sem verjel, da me potrebuje, ne da bi se zavedal, da sem v resnici bolj sam tisti, ki potrebuje njega. 
Kasneje smo spoznali, da se je naših prijateljev Duh dotaknil in so se zavedali Kristusovega nauka le, če smo jih pripeljali na zakramentno bogoslužje.
Biti svet pomeni, deloma, biti čist; in če v življenju nimamo sramotnih madežev oziroma umazanije sveta, je to velik korak k svetosti. 
Pričujem, da Jezus je Kristus, da je on Odrešenik vsega človeštva. Njegova ljubezen do nas je brezmejna. Molim, da se bo vsak od nas organiziral in pripravil, zato da bo občutil pravega božičnega duha.
Tako kot pridemo v Cerkev preko krsta, občutimo upanje v večno življenje in se približamo Bogu tako, da ga bolje razumemo in tudi njegov načrt za nas.  
To, da pridobimo pričevanje in ga ohranjamo kot živo pričo tega, kar vemo, da je res, je bistvenega pomena za našo duhovno rast na potovanju skozi življenje. Zato moramo razumeti, kaj pričevanje je, kako ga pridobimo in kaj moramo narediti, da ga hranimo in krepimo.