Sestra Esther Fletcher, mlada misijonarka, ki služi na Nizozemskem, je pripravila več kot 2000 izvodov Mormonove knjige, ki jih bodo dali misijonarjem za njihove raziskovalce. Na začetek vsake knjige je prilepila barvno kazalo z vprašanji iz priročnika Pridigajte moj evangelij, nakar je z ustreznimi plastičnimi označevalci strani označila šestnajst pomembnih odlomkov. Pomnožite dva tisoč tisoč knjig s šestnajstimi referencami: Esther je označila več kot 32.000 odlomkov iz svetih spisov.
Svoj misijon je začela novembra 2016. Vendar je bil njen vpoklic na misijon malce drugačen. Esther ima Downov sindrom. Vpoklicali so jo pri starosti petindvajset let, da kot misijonarka neoznanjevalka spremlja svoja starša, Thomasa in Nancy Fletcher, na njunem 23-mesečnem misijonu za pomoč članom in voditeljem.
Nekaj mesecev po prihodu Fletcherjevih je Robert L. Bunnell, tedaj predsednik belgijsko nizozemskega misijona, izvedel za projekt označevanja svetih spisov in pomislil, da bi Esther to morda hotela poskusiti. Presegla je pričakovanja vseh. Najprej je označila nizozemsko Mormonovo knjigo. Kasneje je označila tudi angleško različico, ki je po velikosti manjša in je zato delo z njo težje.
Starešina in sestra Fletcher sta poročala o eni spreobrnitvi, h kateri je s svojim delom pripomogla Esther. Neki moški iz Eindhovena je prejel eno od knjig, ki jih je pripravila, in prebral odlomke, ki jih je označila. Ti odlomki iz svetih spisov so ga navdihnili, da je izvedel več, in kasneje se je pridružil Cerkvi.
Sestra Esther Fletcher se je naučila tudi nekaj nizozemščine in pogosto se pridruži rednim sestram misijonarkam pri poučevanju. Med lekcijami prisluhne temam, ki jih je označila v Mormonovi knjigi, in te odlomke posreduje naprej. Ker je na Nizozemskem kolesarjenje glavni način prevoza, sta Fletcherjeva kupila tandemsko kolo, ki ga sestre uporabljajo takrat, ko se jim pridruži Esther. Rada gre ven na tandemu.
Dva meseca pred koncem misijona je na konferenci za mlade samske v Eerselu na Nizozemskem vodila projekt služenja. Udeležence je učila, kako naj označijo nemške Mormonove knjige, kakor tudi tiste v nizozemščini in angleščini.
Zelo pazljiva je glede namestitve zavihkov in poskrbi, da so naravnani in enakomerno razporejeni. Ko so jo vprašali, kako to, da tako dobro dela, je pojasnila: »Biti moraš skrben in natančen. Mislim, da moraš imeti mirno roko in biti precizen. Za to je potrebno veliko vaje.«