Sporočilo področnega voditelja 

Biti eno v Kristusu

parents with 3 kids reading and laughing together
Elder Pokhylko
starešina Kyrylo Pokhylko, Ukrajina področni sedemdeseteri, pomočnik severnoevropskega področnega predsedstva

Prelepa cerkvena hvalnica z naslovom »Because I have been given much« (1) nas vse uči, da Gospod želi, da smo eno in da drug drugemu pomagamo z vsem, s čimer nas je blagoslovil naš ljubeči nebeški Oče. Kadar to počnemo, bolje spolnjujemo tempeljske zaveze, ki smo jih sklenili z njim. Apostol Pavel je učil: »Slavljen Bog, Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, Oče usmiljenja in Bog vse tolažbe. On nas tolaži v vsaki naši stiski, tako da moremo mi tolažiti tiste, ki so v kakršni koli stiski, in sicer s tolažbo, s kakršno nas same tolaži Bog.« (2) Kakšen blagoslov je, da lahko podpiramo drug drugega in smo eno v Kristusu. Tako veliko več lahko dosežemo skupaj kot sami.   

Biti eno v Kristusu pomeni, da v cerkvi skupaj preučujemo njegove besede. Vsi smo različni, z različnimi darovi, veščinami, življenjskimi izkušnjami in ozadjem. V teh razlikah lahko najdemo moč, kadar se osredotočamo na Odrešenika in njegove nauke, medtem ko se skupaj učimo iz svetih spisov. Sveti Duh bo delal z vsakim od nas posamezno, kadar bomo odprti za učenje in obogatitev svojih duhovnih izkušenj s skupnim čaščenjem Gospoda.    

Biti eno v Kristusu pomeni, da skupaj pričujemo in preučujemo svete spise doma v naših družinah. Otroci imajo vso pravico pogosto slišati pričevanja svojih staršev v neformalnem, prijaznem okolju. Vedeti morajo, da njihovi starši vedo, da Odrešenik živi in da vodi svojo cerkev. Zakonci si zaslužijo pogosto slišati pričevanje drug drugega, da drug drugemu okrepijo vero. Od Nefija se naučimo: »In govorimo o Kristusu, radostimo se v Kristusu, pridigamo o Kristusu, prerokujemo o Kristusu in zapisujemo glede na naše prerokbe, da bodo naši otroci lahko vedeli, h kateremu viru naj se ozirajo za odpuščanje grehov.« (3)    

Biti eno v Kristusu pomeni, da drug za drugega delamo, kar je delal Odrešenik. Iz svetih spisov se naučimo, da vsakič, ko nekomu pomagamo, da se približa Odrešeniku, se mu istočasno približamo tudi mi. Vsa naša prizadevanja za skrbno služenje, ko gremo in nekomu pomagamo, ali ko doma za nekoga molimo kot posamezniki ali kot družina k nebeškemu Očetu, nas bodo blagoslovila z Duhom, zbližali se bomo z Odrešenikom in drug z drugim kot njegovi sinovi in hčere. Nefi nas je učil pomembno lekcijo, kako lahko podpiramo drug drugega, kadar nismo skupaj, a smo vseeno zaskrbljeni za duhovno in fizično blaginjo drug drugega. Rekel je naslednje: »Kajti podnevi nenehno molim zanje in ponoči mi oči močijo vzglavnik zaradi njih; in k svojemu Bogu kličem v veri in vem, da bo slišal moj klic.« (4) Nebeški Oče ljubi tiste, ki pomagajo njegovim otrokom in jih bo blagoslovil s še več priložnostmi, da bodo dobro poskrbeli za nekoga.   

Eno bomo v Kristusu, ko pridemo v nedeljo v cerkev in vzamemo zakrament, ko pričujemo o Odrešeniku in njegovem obnovljenem evangeliju in ko pridemo v tempelj, da sodelujemo v tempeljskih uredbah in služimo drug drugemu. Eno bomo v Kristusu, ko »razmišljamo celestialno« drug o drugem, poskušamo videti najboljše v vsakem človeku in vemo, da Gospod lahko vsakomur pomaga priti h Kristusu in se spremeniti, če je pripravljen doživeti to veliko spremembo.  


  1. Hymns of The Church of Jesus Christ of Latter-Day Saints, št. 219, »Because I have been given much«. 
  2. 2 Korinčanom 1:3–4. 
  3. 2 Nefi 25:26. 
  4. 2 Nefi 33:3.