Bog je namreč svet tako vzljubil

sporočilo področnega voditelja

slika
slika
starešina Michael Cziesla, Nemčija področni sedemdeseteri

Ena mojih tradicij je, da v tednih pred božičem med vožnjo v službo poslušam »Mesija« Georga Friderica Handela. Ta oratorij je sestavljen iz treh delov in pove zgodbo o krščanski odrešitvi, začenši z razodetji o Jezusu Kristusu, ki jih najdemo v Stari Zavezi, njegovem življenju, kot izpolnitvi teh prerokb, njegovem rojstvu, njegovi smrti na križu ter njegovem drugem prihodu. Osrednji del Mesija je uglasbitev nekaj verzov iz devetega poglavja Izaije. Izstopajo zlasti naslednja pomembna načela:

  1. Občasno vsi hodimo v temi – v Kristusu najdemo luč

»Ljudstvo, ki je hodilo v temi, je zagledalo veliko luč, nad prebivalci v deželi smrtne sence je zasvetila luč.« (Izaija 9:1)

Vsak izmed nas izkusi temačne trenutke in izzive, letošnje leto pa so zaznamovale še posebej velike težave. Mnogi so izkusili občutke osamljenosti in zaskrbljenosti za prihodnost. Kristusovo rojstvo nam daje upanje. V Kristusu najdemo luč tudi, ko se nam zdi, da je vse okoli nas tema. On je luč sveta in to je lahko tudi za vse nas, če bomo le sledili njegovi luči (gl. starešina Quentin L. Cook, »Gospod je moja luč«, generalna konferenca, april 2015).

  1. V sporočilu Jezusa Kristusa najdemo pristno radost

»Zbudil si silno radost, naredil si veliko veselje. Veselijo se pred teboj, kakor se veselijo ob žetvi, kakor se radujejo, ko delijo plen.« (Izaija 9:2)

Včasih me tako sodelavci kot člani Cerkve vprašajo zakaj sem tako vesel. Tudi sam doživljam izzive in stvari se ne odvijejo vedno tako, kot si želim ali pričakujem. Zaradi Kristusa imamo lahko večni vidik in s tega vidika so navidezno velike preizkušnje lahko videti precej drugačne. Njegov evangelij – njegove vesele novice o radosti – nam pokaže, da temi vselej sledi luč in da njegova milost zadostuje za vse (gl. 2. Korinčanom 12:9). To mi prinese radost!

  1. V Kristusu najdemo moč; daje nam odgovore na ključna vprašanja v naših življenjih

»Kajti dete nam je rojeno, sin nam je dan. Oblast je na njegovih ramah, imenuje se: Čudoviti svetovalec, Močni Bog, Večni Oče, Knez miru.« (Izaija 9:5)

Kristus je zares čudovit svetovalec. Uporabimo ta dar, ko se počutimo negotove, zares si ga prizadevajmo »poslušati« (gl. govor predsednika Russella M. Nelsona, »Poslušaj ga«, generalna konferenca, april 2020). On ni naš Odrešenik in Odkupitelj samo za večnost, temveč nam lahko pomaga tudi v našem vsakdanjem življenju. Alma je rekel: »Šel bo in prenašal bolečine in stiske in skušnjave vsake vrste; in /…/, bo prevzel bolečine in bolezni svojega ljudstva. /…/, da ga bo do obisti navdajala milost, /…/, da bo po mesu lahko vedel, kako podpirati svoje ljudstvo glede na njihove slabosti.« (Alma 7:11, 12) Vedno se lahko zanesemo na Kristusa!

  1. Kristus je Princ miru; za božič bi moral biti središče naše pozornosti

»Oblast se bo širila in miru ne bo konca na Davidovem prestolu in v njegovem kraljestvu. Vzpostavil ga bo in utrdil s pravico in pravičnostjo od zdaj in na veke.« (Izaija 9:6)

Kristus je Princ miru. Ko v božičnem času marljivo iščemo njegov mir v svojih domovih, naš božič ne bo samo čudovit, ampak bo postal vir duhovne moči.

Starešina Uchtdorf je zelo živo opisal to načelo: »Včasih se nam zdi, da je naše prizadevanje, da bi imeli popoln božični čas, kot igra Jenga - tista, ki jo igramo z majhnimi lesenimi kockami, ki smo jih majavo postavili v stolp. Ko poskušamo zvišati stop, odvzamemo leseno kocko, preden jo lahko položimo na vrh krhke strukture.

Vsaka od teh majhnih lesenih kock predstavlja popolne božične dogodke, ki si jih tako obupno želimo. V mislih imamo sliko tega, kako bi moralo biti – popolno drevo, popolne lučke, popolna darila in popolni družinski dogodki. Morda celo želimo pričarati nek čaroben trenutek, ki se ga spomnimo s preteklih božičev, in nič manj kot popolnost ne bo sprejemljivo.

Prej ali slej se bo zgodilo nekaj neprijetnega – lesene kocke padejo, zavese se vnamejo, puran se zažge, pulover je napačne velikosti, igrače so brez baterij, otroci se kregajo, pritisk narašča – in slika popolnega božiča, ki smo si ga predstavljali in čarobnost, ki smo jo želeli pričarati, se razblini. Zaradi tega je božični čas pogosto čas stresa, tesnobe, nezadovoljstva in morda celo razočaranja.

Vendar če smo le pripravljeni odpreti svoje srce in um božičnemu duhu, bomo prepoznali, da se okrog nas dogajajo čudovite stvari, ki bodo usmerile in preusmerile našo pozornost na nekaj višjega. To je običajno nekaj majhnega – preberemo verz iz svetih spisov; slišimo sveto božično pesem in morda prvič zares prisluhnemo njenemu besedilu; ali smo priča iskrenemu izrazu ljubezni. Tako ali drugače se nas Duh v srcu dotakne in vidimo bistvo božiča, ki je bolj vzdržljivo in trajno kot mnogo malenkosti v življenju, ki jih pogosto olepšujemo.« (starešina Dieter F. Uchtdorf, »Of Curtains, Contentment, and Christmas«, božične duhovne minute, 2011)

Vse te posebne izkušnje, ki jih povezujemo z božičem, so odraz ljubezni, ki jo Bog čuti do nas, in jo zlasti v božičnem času lahko vedno znova občutim:

»Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanje veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.« (Janez 3:16)

To leto v božičnem času ne pozabimo, kaj je najbolj pomembno: To je ta ljubezen, ki jo Bog čuti do vsakega od nas!