Božični duh

Božični duh
1 DECEMBER 2015 



BOUTOILLE-Patrick_200x250.jpg

Mar ni božično obdobje čudovito?

Zdi se, da se v srcih vsi omehčamo in da prijaznost v naših življenjih zavzame pomembnejše mesto. To je obdobje, ko si vzamemo več časa, da pokažemo ljubezen družini, staršem in prijateljem.

Na splošno se svet ukvarja tudi z darili, dobrimi večerjami in raznimi povabili. In če nismo pozorni, je to lahko tudi vse, kar je za nas glede božiča pomembno.

Kot Kristusovi učenci moramo iskati to, kar predstavlja pravega božičnega duha.

Všeč mi je predlog predsednika Howarda W. Hunterja1:

»Če želite najti pravega božičnega duha in biti deležni njegove blagosti, naj vam predlagam naslednje. V naglici praznovanja tega božičnega obdobja si vzemite čas, da se v srcu obrnete k Bogu. Morda bi se lahko v tihih urah in na tihem kraju in na kolenih - sami ali z ljubljenimi - zahvalili za dobre stvari, ki so se vam zgodile, in prosili, da bi Božji Duh bival v vas, ko si iskreno prizadevate, da bi Gospodu služili in spolnjevali njegove zapovedi. Prijel vas bo za roko in držal svoje obljube.«

Zaradi tega bi morali premišljevati o tem, kako bi konec tega leta radi pripravili stvari.

Spomnim se božičev iz svojega otroštva. Bili so preprosti, srečni, osredotočeni na družino.

Spomnim se tudi, kako se me je dotaknil moj prvi božič na misijonu v Angliji. S švedskim družabnikom, starešino Nilssonom, sva se odločila, da bova večer prihranila za to, da bova ljudem okrog naju naredila nekaj dobrega. Tistega božičnega večera sva v bolnišnici obiskala nekega člana, poskusila prinesti radost žalostnim ljudem na ulicah in dala darilca ljudem, ki so bili deležni le malo pozornosti.

service-637746-print (1).jpg


Nato sva se skrila, da bi opazovala radostne obraze tistih, ki so odprli vrata, kar naju je navdalo s hvaležnostjo. Tistega večera je bilo hladno, toda najini srci sta goreli...


Kasneje sva z ženo hotela ustvariti družinsko božično navado: na božični večer nam je bilo skupaj z najinimi otroki in misijonarji, kadar so prišli, v veselje pripraviti piškote, čokolatine in bombone. Večglasno smo peli božične pesmi in nato načrtovali konec dneva. Potem smo šli obiskat člane in sosede in peli čudovite božične melodije z ganljivimi besedami ter jim dajali bombone.

Pred nekaj leti smo šli k neki ženini znanki. Zdravje ji je že pešalo. Nisem je osebno poznal, toda ko smo začeli peti, sem videl, kako se ji je obraz razjasnil, in v njenem težkem položaju sem zaznal nekaj radostnih trenutkov. Po licih so ji spolzele solze hvaležnosti.

Ti sveti trenutki najini družini pomagajo, da se spomnimo Izaijevih besed:

»Kajti dete nam je rojeno, sin nam je dan. Oblast je na njegovih ramah, imenuj se: Čudoviti svetovalec, Močni Bog, Večni Oče, Knez miru.«2

»In da bi s preprostimi prijaznimi, dobrotljivimi in sočutnimi dejanji svetu prinašali luč Božje ljubezni in zdravilne moči!«3

Pričujem, da Jezus je Kristus, da je on Odrešenik vsega človeštva. Njegova ljubezen do nas je brezmejna.

Molim, da se bo vsak od nas organiziral in pripravil, zato da bo občutil pravega božičnega duha.

1. Liahona, december 2015, Howard W. Hunter, 14. predsednik Cerkve,
»The Real Christmas«
2. Iz 9:5
3. Liahona, december 2014, Dieter F. Uchtdorf, drugi svetovalec v Prvem predsedstvu,
»Fill the world with the love of Christ«