V sklopu projekta »Dokumenti Josepha Smitha«, ki prikazuje tiskarski rokopis Mormonove knjige, je 4. avgusta pod okriljem oddelka za zgodovino Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednji dni izšla nova knjiga. »Razodetja in prevodi, tretja knjiga: Tiskarski rokopis Mormonove knjige« je enajsta knjiga, objavljena v sklopu dolgoletnih prizadevanj Cerkve, da bi vsak dokument, ki ga je napisal ustanovitelj Cerkve Joseph Smith ali njegovi pisarji, objavila za javnost.
Knjiga je objavljena v dveh delih; vsak je v celoti barvna knjiga ogromnega formata, kjer je vsaka stran zgodovinskega rokopisa prikazana na fotografiji v visoki ločljivosti in barvno kodiranem prepisu. Knjiga poleg fotografij in prepisov rokopisa vsebuje seznam pisarjev in tiskarjev, ki so bili udeleženi pri nastajanju in tiskanju Mormonove knjige iz leta 1830.
»Barvne slike visoke kakovosti najbolj ohranjenega prvega rokopisa Mormonove knjige uporabnikom te knjige omogočajo dostop brez primere, kakor če bi v rokah držali izvirnik,« je dejal pomočnik cerkvenega zgodovinarja in arhivarja Richard E. Turley ml.
Objava knjige predstavlja glavni mejnik dolgoletnega sodelovanja med zgodovinarji oddelka za zgodovino Cerkve in Kristusovo skupnostjo (Community of Christ) (prej Reorganizirana Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni).
»Zelo zadovoljni smo, da so bili v tem postopku naši partnerji in izredno dobri skrbniki tega neprecenljivega dokumenta,« je dejal starešina Steven E. Snow iz zbora sedemdeseterih, ki služi kot cerkveni zgodovinar in arhivar ter izvršni direktor cerkvenega oddelka za zgodovino. »Čudovito je, če lahko sodeluješ, kakor smo mi, in da smo lahko natisnili to izjemno knjigo. Mislim, da bo zelo, zelo zanimiva za člane obeh cerkva.« Cerkev je sodelovala pri zaščiti tega dokumenta.
»No, mislim, da je res docela osupljiva,« je dejal Ronald E. Romig iz Kristusove skupnosti, ki je direktor kirtlantskega tempeljskega središča za obiskovalce. »Spominjam se časov, ko nismo toliko sodelovali kakor danes, in to je zelo poživljajoče in zelo sem hvaležen, da je tako.«
Romig je dodal: »Zelo hvaležni smo za učenjake in osebje, ki so delali na projektu Dokumenti Josepha Smitha. Ne le da jih pojmujem kot tesne kolege in v veliko primerih prijatelje, ampak... resnično cenim njihov doprinos pri ohranitvi in pri tem, da bi, ne le ta konkretni rokopis, temveč tudi številne svete dokumente in gradivo svetih spisov gibanja obnove dali na razpolago ljudem, ki jih verjetno nikoli ne bi videli zgolj zato, ker niso učenjaki.«
Mormoni na Mormonovo knjigo gledajo kot na svete spise in kot na še eno knjigo za preučevanje poleg Svetega pisma, ker verjamejo, da vsebuje zapis starodavnih ameriških civilizacij in da je še ena zaveza Jezusa Kristusa.
.jpg)
Joseph Smith je od začetka aprila do konca junija 1829 s starodavnega zapisa narekoval obstoječe besedilo Mormonove knjige. Ta prvi rokopis, ki ga je ustvaril skupaj s pisarjema, je poznan kot izvirni rokopis, in njegova objava bo sledila v prihodnji knjigi zbirke Dokumenti Josepha Smitha. Ohranilo se je manj kot trideset odstotkov izvirnega rokopisa, ker ga je v 19. stoletju močno poškodovala voda. Večina tega rokopisa se nahaja na zgodovinskem oddelku cerkvene knjižnice v Salt Lake Cityju.
Potem ko je bil izvirni rokopis dokončan in je Joseph Smith poskrbel za tiskarske usluge, je Smith naročil, da se ustvari drugi izvod besedila, poznan kot tiskarski rokopis. Zaradi nastanka tiskarskega rokopisa je bil izvirni rokopis na varnem, medtem ko je bil drugi izvod odnesen v Palmyro v New York v tiskarno E. B. Grandina, kjer se ga je uporabilo za postavitev strani prve izdaje Mormonove knjige.
Tiskarski rokopis je naposled dobila Kristusova skupnost, ki ima sedež v Independencu v Misuriju. Kristusova skupnost ga je ohranila več kot sto let in dovolila, da se ga prikaže v tej knjigi. Tiskarski rokopis je skoraj v celoti, kajti manjkajo samo tri vrstice izvirnega besedila.
Spremni članek o zgodovini prevoda Mormonove knjige bo objavljen v letošnji oktobrski številki cerkvene revije Ensign in je sedaj na voljo na spletu. Tako uvod v novo knjigo kot članek v reviji razpravljata o orodjih, ki jih je Joseph Smith uporabljal pri prevajanju, in oba vključujeta doslej še neobjavljene fotografije vidčevega kamna, ki ga je Joseph Smith verjetno uporabljal pri prevajanju Mormonove knjige.
Kamen, ki ga je uporabljal pri prevajanju, se pogosto omenja kot čokoladne bare in ovalne oblike. Kamen je od Josepha Smitha šel k pisarju Oliverju Cowderyju in od njega h Cowderyjevi vdovi Elizabeth Whitmer Cowdery in potem k Phineasu Youngu. Young ga je nato dal svojemu bratu Brighamu Youngu, drugemu predsedniku Cerkve. Ko je predsednik Young umrl, ga je ena njegovih žena, Zina D. H. Young, darovala Cerkvi. Poleg tega vidčevega kamna zgodovinski dokumenti izpričujejo, da je Joseph Smith za časa svojega življenja posedoval druge vidčeve kamne.
Projekt je odobril odbor za nacionalne zgodovinske objave in dokumentacijo (NHPRC) z oddelka za nacionalne arhive. Knjige Dokumenti Josepha Smitha so podvržene izčrpnim znanstvenim ocenam tako Cerkve kot zunanjih učenjakov.
Pričakuje se, da bo tiskana izdaja Dokumentov Josepha Smitha v celoti vsebovala več kot dvajset knjig. Razdeljena je v šest sklopov: dnevniki, razodetja in prevodi, zgodovinski zapisi, dokumenti, administrativni dokumenti ter pravni in poslovni dokumenti. Prva knjiga projekta je izšla leta 2008. Več o tem na josephsmithpapers.org.
(izjave z novinarskih konferenc)
»Veseli smo, da bo ta dokument sedaj na voljo učenjakom in članom Cerkve, da ga bodo pregledovali in preučevali, kakor jih bo volja,« je med novinarsko konferenco v cerkveni knjižnici za zgodovino dejal starešina Steven E. Snow iz zbora sedemdeseterih. »Krasna stvar glede te knjige kakor tudi vseh knjig zbirke Dokumenti Josepha Smitha [je, da] bo vse to naposled na spletu in za javnost brezplačno.« Starešina Snow služi tudi kot cerkveni zgodovinar in arhivar ter izvršni direktor cerkvenega oddelka za zgodovino.
»To je resnično izjemen prispevek za preučevanje, raziskovanje in razumevanje zgodovine in kulture svetih iz poslednjih dni,« je na novinarski konferenci dejala Robin Linkhart, predsednica sedemdeseterih Kristusove skupnosti. »Čudovit vir v dveh knjigah predstavlja desetletja raziskovanj tiskarskega rokopisa.«