27. JANUAR 2016
Mogoče ste nas že videli. Misijonarji nosijo moške obleke in kravate, misijonarke krila, vsi pa imamo črne tablice z imeni in priimki. Naj dežuje ali sije sonce. Poleti ali pozimi. V snežnih metežih ali peklenski vročini. Zunaj smo ne glede na vremenske okoliščine. Morda ste se z nami že pogovarjali. Na ulicah ali morda celo pred svojimi vrati - z dvema mladima, ki si prizadevata naučiti vaš jezik, ki sta vam govorila o edinstvenem sporočilu o obnovljeni cerkvi, živih prerokih in Mormonovi knjigi. Smo misijonarji Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni - ali pa nas nemara poznate po vzdevku: mormoni. Morda celo že kaj veste o tem, kaj verjamemo, ampak ali veste, kako poteka misijonarjev dan?
Ko smo v naši cerkvi fantje stari osemnajst let, dekleta pa devetnajst, se lahko odločimo, da bomo za Cerkev služili redni misijon. Če želimo služiti, na sedež v Salt Lake City v Utah v ZDA pošljemo prijavnico, tam pa eden od dvanajst apostolov ali naš živi prerok prejme razodetje, kam naj gremo služit. Prejmemo vpoklic in odidemo za obdobje od 18 mesecev do dveh let; v tem času se popolnoma posvetimo služenju Gospodu in oznanjanju evangelija, ki nam toliko pomenita. Starešine (ki so navadno pravzaprav še fantje - to je poseben naziv) služijo 24 mesecev, sestre pa 18 mesecev, ne glede na čas pa je naš urnik enak.
Vsako jutro se zbudimo ob pol sedmih, vstanemo, molimo, telovadimo, zajtrkujemo in se do osmih pripravimo za tisti dan. Dve uri preučujemo svete spise - eno uro sami, naslednjo uro pa z misijonarskim družabnikom. Če se učimo jezika, imamo dodatnih trideset minut za preučevanje jezika ljudi, ki jim služimo. Nato gremo ven.
Dan namenimo temu, da ljudi, ki jih srečamo, učimo o naši cerkvi, gremo na sestanke, poiščemo priložnosti za služenje, poučujemo tuje jezike in poiščemo nove ljudi, s katerimi govorimo. Imamo enourni odmor za kosilo in enourni odmor za večerjo, potem gremo domov, načrtujemo naslednji dan, molimo, se pripravimo za spanje in gremo do pol enajstih zvečer spat, zato da lahko vstanemo in vse to spet delamo naslednji dan.
Zakaj to delamo? Nismo plačani - vse to delo je prostovoljno. Odgovor je pri vsakem misijonarju drugačen; a preprosto povedano? Zato, ker vemo, da je naše sporočilo resnično, in ker smo v življenju videli blagoslove in ker želimo, da bi vsak imel priložnost za isti mir in srečo kot mi. Vemo, da Bog živi. On je naš nebeški Oče in nas ima zelo rad. Želi, da imamo v življenju vodstvo in smernice, zato je za nas pripravil načrt, ki pojasnjuje, od kje smo prišli, zakaj smo tukaj in kam gremo. Poklical je preroke, da prejemajo razodetja za naše dni, obnovil je bistvene resnice za odkupljenje in nas prosi, naj beremo svete spise in ga vprašamo, ali je ta cerkev prava.
Ko že govorimo o tem - to je še nekaj, kar misijonarji delamo - povabimo vas! Zato vas v tem duhu prosim - četudi ste prej že govorili z misijonarji - da nam naslednjič, ko nas vidite, nekaj minut prisluhnete. Poslušajte, kaj vam imamo povedati, nato molite in vprašajte Boga, ali je to, kar pravimo, res. Obljubljam vam, da boste, če boste to naredili iskreno, resnico o tem lahko spoznali sami.
