Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni ob vedno večjem dotoku beguncev iz vzhodne Evrope še naprej dejavno sodeluje v prizadevanjih za pomoč, ki se odvijajo po vsej Evropi. Ta prizadevanja vključujejo vzpostavljanje formalnih struktur (denimo, Odbor za nujno pomoč, opisan v nadaljevanju) in neformalnih socialnih mrež z drugimi uveljavljenimi človekoljubnimi organizacijami, da bodo služile ljudem, ki so prizadeti zaradi vojne, ki zdaj poteka.
»Poskušamo delati to, kar bi hotel Jezus, da delamo, da bodrimo potrte. Želimo torej, da gredo prave zaloge, finančna podpora in ljudje tja, kjer jih najbolj potrebujejo – in kakor hitro je mogoče,« je rekel starešina Massimo De Feo, predsednik evropskega področnega predsedstva.
To je vodilo do ustanovitve oziroma ponovne vzpostavitve svètov in organizacij za pomoč po vsem področju, kjer lokalni cerkveni duhovniški voditelji in voditeljice usklajujejo delo v tesnem stiku z evropskim področnim predsedstvom in sledijo njihovim navodilom in smernicam.
Evropsko področno predsedstvo je vodstveni organ za Cerkev v 38-ih evropskih državah in nadzoruje cerkveni človekoljubni odziv in financiranje za podporo beguncev.
Starešina Rubén V. Alliaud, drugi svetovalec v evropskem področnem predsedstvu, je dodal: »V pričakovanju sedanjih dogodkov smo bili v predsedstvu pripravljeni, da nemudoma angažiramo Odbor za izredno pomoč, da bo usklajeval vsa prizadevanja za pomoč v področju.
Ta prizadevanja vodi duhovniška linija, podpirajo pa jih tisti, ki delajo v pisarni evropskega področja v Frankfurtu na Majni. Odbor usklajuje prvo pomoč z lokalnimi voditelji preko področnih sedemdeseterih in predsednikov misijonov v prizadetih državah. Več kot 600 ukrajinskih beguncev, članov Cerkve, je bilo deležnih neposredne pomoči. Starešina Alliaud je rekel, da »je naravnost čudovito videti dobroto in pripravljenost za služenje tako številnih ljudi«.
Posebna pobuda, ki so jo pripravili v teh svètih, ki jih vodi duhovništvo, je Partnersko omrežje vej, ki je bilo razvito za učinkovitejšo podporo cerkvenim občestvom in organizacijo človekoljubnih prizadevanj v bližini ukrajinske meje. To omrežje 19 nemških, švicarskih in avstrijskih kolov se povezuje s 24 občestvi držav v evropskem področju, ki mejijo na Ukrajino. Kol je skupina občestev v geografskem področju.
To Partnersko omrežje vej tvori neposredno povezavo in omrežje podpore med temi občestvi v prvih bojnih vrstah, ki potrebujejo pomoč, in partnerskimi skupinami, s katerimi so v paru. Peter Huber, član Sveta za odziv na izredne razmere, ki dela pri tem projektu, je pripomnil: »Izreden izziv je poskrbeti za potrebe beguncev, ki prestopajo 2.000 kilometrsko ukrajinsko mejo. Na primer, ljudje na severu imajo drugačne potrebe kot ljudje na jugu.« Huber je dodal: »Člani ne želijo zgolj izpolniti čeka. Želijo se čustveno vključiti.«
Greg Pawlik, prostovoljni koordinator za begunce za Cerkev na Poljskem, je rekel, govoreč o svoji vlogi: »Končno lahko živim svojo vero.« Julie Wondra, področna svetovalka organizacij za vzhodno Evropo, je rekla: »Neverjetno je videti ljubezen in željo, da bi pomagali. Ljudje so se v srcih zbližali.«
Cerkev je medtem objavila novo donacijo štirih milijonov ameriških dolarjev za pomoč beguncem v Evropi. Donacija je bila dana Visokemu komisariatu Združenih narodov za begunce in Svetovnemu programu za prehrano, da bi pomagala razseljenim zaradi humanitarne krize v Ukrajini.
Sledi nekaj novih povzetkov o tem, kako Cerkev v Evropi pomaga v sedanji krizi. Za prejšnje povzetke kliknite tukaj in tukaj.
Poljska
Krakov je v prvi vrsti toka beguncev iz Ukrajine. Agata Tudor-Hart, voditeljica organizacije ženskega služenja lokalnega občestva, je začasno koordinatorka za begunce v novem neformalnem begunskem omrežju. Rednega cerkvenega prostovoljca Erica Schroedterja je poslala na krakovsko železniško postajo – prenapolnjeno z begunci – da bi našel žensko po imenu Marina. »Po 90-tih minutah ogledovanja neznanih obrazov, me je za roko prijela ženska, ki je opazila mojo misijonarsko tablico z imenom.« Schroedter je rekel: »Marina?«, ona je s širokim nasmehom navdušeno pokimala. »Tistega dne Bog ni odgovoril le na naše molitve, temveč tudi na njihove.«
»V Varšavi nihče ne reče ‘Ne morem’,« je rekla Agnieszka Mazurowska, koordinatorka v poljski prestolnici. »Ne delamo nič več kot kdorkoli drug na Poljskem. Pomagajo celo naši prijatelji od daleč.« Nekateri bivši člani občestva so po spletu iz tujine plačali za konzervirano hrano za begunce v Varšavi. Mazurowska je povedala tudi zgodbo o materi in njeni noseči najstniški hčeri. Pretresena hči, ki se je poročila šele pred tremi meseci, je morala pustiti svojega očeta in moža v Ukrajini (večina ukrajinskih moških med 18 in 60 letom mora ostati). Mazurowska je rekla: »Nisem je mogla osrečiti, to ni bilo mogoče. Vendar sem ji poskušala olajšati žalost.«
Yulia se je s starši in dvanajst letnim sinom umaknila iz Kijeva in tam pustila moža. Ko je Yuliina skupina beguncev zrasla od 25 do 66, je postala njihova voditeljica, vodila jih je pri molitvi in jih imenovala »skupnost Ukrajincev, povezanih z enim srcem«. S svojimi besedami je povedala o tempeljski izkušnji, ki jo je spremljala na njenem potovanju. »Imamo običaj, da gremo v tempelj, ko naši otroci dopolnijo dvanajst let. Šli smo na sinov dvanajsti rojstni dan, dan pred začetkom vojne. Vsi člani moje družine so šli v tempelj. Bili smo v najlepšem, najvarnejšem in najsvetejšem kraju na svetu. Občutili smo Božjo ljubezen.« Yulia je zdaj z družino v Krakovu na Poljskem in se pripravljajo na pot v Nemčijo, kjer bodo živeli pri sorodnikih.
Mariina družina je v zadnjih tednih ločena. Oče, mati in brat so ostali v Ukrajini, medtem ko se ona s sestro odpravlja na zahod, da bi se tam pridružili bratu. Doma je bila v Donecku, v vzhodnem delu Ukrajine, ko pa se je vojna začela, je bila na konferenci za mlade samske odrasle na zahodu Ukrajine. Ni se mogla vrniti domov. S sestro sta se odločili, da ne bosta šli domov in sta se skupaj z 20 drugimi mladimi raje odpravili v Lvov v Ukrajini.
Tam so srečali 16 drugih in velika skupina je uspela priti v Krakov. S pomočjo Facebook programa, ki ga sponzorira Cerkev, je našla pomoč za svoje posebne razmere. V Krakovu se je ustavila samo za en dan in navzlic motnjam rekla: »Vem, da me Bog ljubi, da me pozna in da ima zame načrt. Videla sem veliko čudežev. Vem, da nebeški Oče vidi, kaj delam.«
Greg Pawlik, član Cerkve v krakovski veji, je peljal moškega z obmejnega področja in se z njim pogovarjal, kako bi mu lahko pomagal. Pawlik ga je po ukrajinsko vprašal, če govori angleško. Odgovoril je ukrajinsko: »V angleščini znam samo en stavek: ‘Sem član Cerkve svetih iz poslednjih dni.’«
Pawlik je govoril še z eno družino članov Cerkve, ki so tudi zbežali iz Ukrajine. Pokazali so svojo zadnjo družinsko fotografijo, ki jo je na začetku februarja pred kijevskim templjem posnela njihova hči. Nedolgo potem, ko so se začeli spopadi, so kijevski tempelj zaprli in družina je zdaj ločena. Mati z dvema otrokoma je morala tam pustiti moža in očeta. Nastanitev in hrano jim nudi gdansko občestvo s samo desetimi člani. Ta slika ji je močno pri srcu, saj ne ve, ali bodo še kdaj skupaj.
Italija
Italijanska vzhodni in zahodni milanski kol sta se povezala z generalnim konzulatom Ukrajine v Italiji, da bi zbrala nujne dobrine za ljudi v Ukrajini. Mladi ljudje, stari od 14 do 30 let, so po mestu razdelili sezname potrebnih dobrin, otroci pa so narisali risbe, da bi jih poslali s paketi. Člani, misijonarji in prijatelji Cerkve so sami darovali in zbrali vse, za kar je zaprosil konzulat. Na ducate ljudi je razvrščalo, pakiralo in na tovornjake, ki jih je ponudil konzulat, naložilo 25 palet s 551 škatlami odej, oblačil, hrane, zdravstvenih potrebščin in izdelkov za osebno higieno, namenjenih v Ukrajino. Več o tem projektu služenja lahko najdete v tem članku v italijanskih novicah.
Luksemburg
Voditelji in člani Cerkve v Luksemburgu so začeli zbirati bistvene stvari, da bi podprli begunce, ki prihajajo na Poljsko, v Romunijo in na Slovaško. Povezali so se z organizacijo Association MGM, s sedežem v Romuniji, ki dobavlja pomoč na meji. Člani v Luksemburgu so se povezali tudi z organizacijo L’Ukraine, ki je že podpirala prizadevanja med Luksemburgom in ukrajinskim območjem Doneck. Na ključna območja pritoka beguncev je bilo zbranih, razvrščenih in poslanih na stotine škatel darovanj. Oddelčne mladenke so v lokalnih šolah začele s projektom zbiranja več zalog in jih naslednji teden en večer razvrščale in pakirale.
Z lokalnimi prispevki je vodstvo občestva zaloge dostavilo lokalnemu občestvu v Varšavi. Na tamkajšnjem srečanju cerkvenih voditeljev so ponudili na desetine zračnih ležišč, spalnih blazin, kompletov za prvo pomoč, medicinskih pripomočkov, odej in vzglavnikov ter drugih dobrin, da bi še okrepili prizadevanja Cerkve v tistem delu Evrope.
Švedska
V prvih dneh krize sta brata iz cerkvenega občestva na Švedskem v Varšavo peljala med drugim 100 spalnih vreč, ki so bile zelo koristne, ker so bile na Poljskem razprodane. Brata sta želela le pomagati in tako je bilo po njunem najhitreje. Člane in prijatelje Cerkve se zdaj prosi, da svoja prizadevanja najprej uskladijo z lokalnim vodstvom v svojem občestvu oziroma z uveljavljenimi lokalnimi dobrodelnimi ali človekoljubnimi organizacijami.
Francija
V Franciji se je cerkveni voditelj Christophe Mortier v Mulhousu povezal z Restos du Cœur, slovaško človekoljubno organizacijo, da bi zbrali osnovne potrebščine in jih odpeljali na slovaško mejo. Te dobrine so bile dostavljene nekaj dni kasneje. Skupina se je vrnila s šestčlansko družino, namenjeno v Luksemburg, ki jim je pomagalo združenje L’Ukraine, ki sprejema razseljence. Ukrajinski izseljenec, ki vodi eno od pariških občestev, je organiziral podobno zbiranje, čemur so sledile še tri poti.
Cerkveni voditelj iz Mulhousa se je v sodelovanju z združenjem APPUIS odpravil v državo in nazaj pripeljal pet razseljenih ukrajinskih družin. V regiji Lille je organizacija SDJ Solidarité v sodelovanju z organizacijo Secours Populaire de Lomme v občestvih zbrala pet ton hrane. Za prevoz hrane na fronto je poskrbelo podjetje Confort Luxe iz Belgije. Več o njihovem delu lahko najdete v tem članku, objavljenem v francoskih novicah.
Danska
Cerkveno občestvo v Allerødu je sporočilo, da je prispela družina članov iz Ukrajine in se udeležila nedeljskega bogoslužja. Njihova edina lastnina so bila oblačila, ki so jih imeli na sebi. Občestvo skrbi za namestitev in zbira več oblačil, hrane in potrebščine, da jim pomaga. Voditelji poročajo, da je družina zelo hvaležna in se počuti dobrodošla. Razni danski oddelki (večja občestva) zbirajo hrano in oblačila, da jih bodo poslali v begunska taborišča. Sodelujejo tudi v danskem projektu zbiranja denarja za razne organizacije, ki pomagajo Ukrajini. Načrtujejo, da se bodo večkrat postili za prebivalce Ukrajine. V prvih nekaj dneh krize je vodstvo Cerkve v Evropi vse člane povabilo, naj preživijo dan brez hrane in vode in ta sredstva darujejo za človekoljubne programe Cerkve.
Nemčija
V Friedrichsdorfu so mladi iz lokalnega občestva razvrščali in zlagali oblačila za ukrajinske begunce. Celia Diez, njihova odrasla voditeljica, je z uporabo Just Serve Community, spletno platformo, ki jo sponzorira Cerkev, zbirala oblačila. V 24-ih urah so imeli dovolj oblačil, da so napolnili 60 velikih vreč. Napolnili so kombi in to poslali v frankfurtski begunski center, kamor so preselili 150 afganistanskih beguncev, ki so bili prej nastanjeni v Ukrajini.
Avstrija
Cerkev je v Avstriji ustanovila krizne ekipe, da bodo usklajevale pomoč Ukrajincem v stiski. V nekaj dneh so člani zbrali darovane dobrine in jih dali človekoljubnim organizacijam. Cerkev je v sodelovanju s skupino za pomoč beguncem Train of Hope na Dunaju pomagala pri kratkoročni in srednjeročni namestitvi, kot tudi s prevajalci. Prostovoljci pomagajo tako, da priskrbijo potrebne dobrine in zdravila ter v najetem družinskem hotelu pripravljajo obroke za več kot 50 beguncev. Več o tem v tem članku, objavljenem avstrijskih novicah.
Člani po vsej državi prispevajo k cerkvenim prizadevanjem za pomoč in pri projektih dobrodelnih organizacij v svojih skupnostih. Cerkvena krizna ekipa v Avstriji v sodelovanju s cerkvenim vodstvom v Ukrajini zbira potrebne dobrine, na primer zdravila. In sestavili so prevozno enoto, da pošljejo ta zdravila članom, in če je potrebno, pripeljejo člane v varne domove v Avstriji ali drugam.
Skupna nit, o kateri so govorili tisti, katerih zgodbe so tukaj zapisane, je globoka hvaležnost za vse, ki so žrtvovali svoj čas, udobje in vire, da so zbrali in razposlali hrano, potrebščine in oblačila. Ti begunci izražajo vero v Boga in upanje v prihodnost zaradi Jezusa Kristusa.
Tisti, ki želijo pomagati oziroma pomoč potrebujejo, naj preverijo to stran z viri, ki jo je pripravila Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni v Evropi.