Ko je predsednik Henry B. Eyring1 občestvo prosil, naj preide k dejanjem, je bil to pomemben trenutek na mojem potovanju k Jezusu Kristusu.
Rekel je: »Blagoslavljam vas, da boste, če boste vsak dan v molitvi prosili, da bi vam bilo pokazano, kje je tisti dan v vašem življenju posredovala Gospodova roka, blagoslavljam vas, da boste to videli, se vam bo razodelo, da boste videli, da vas vodi in usmerja in spodbuja in da vas pozna.«
Ta prošnja, naj vsak dan dosledno dokumentiramo Gospodovo roko v svojem življenju, je pri meni padla na plodna tla.
Prošnjo sem sprejel in kupil nov pastelno moder zvezek, ki je postal dragocen osebni zapis, ki je zajel trenutke, v katerih sem v svojem življenju videl Gospodovo roko. Le malo sem vedel, za kako ključnega se bo izkazal ta pastelno modri zvezčič na mojem stalnem potovanju v iskanju Jezusa Kristusa.
Ko sem se spominjal, kdaj sem bil hvaležen za Gospodovo roko v mojem življenju, sem se spomnil časa, ko sem bil star enajst let. Imel sem nesrečo, v kateri sem si predrl vranico. Moral sem v bolnišnico in pred operacijo dolgo nisem smel jesti in piti, kar se mi je zdelo kot večnost. Zlasti se spomnim, da sem bil v zgodnjih jutranjih urah v veliki sobi in sem se počutil ranljivo in samotno. Tiho sem prosil za pomoč, da bi prejel olajšanje, ker sem čutil tesnobo in nelagodje. Zelo kmalu je prišla medicinska sestra in mi ponudila ledeno kocko, ovito v bombažni povoj, da sem jo cuzal. Olajšanje in osvežitev sta se mi zdela kot razkošna pojedina. Še pomembneje je bilo, da sem prepoznal Gospodovo roko in bil zanjo hvaležen.
Na tisti bolniški postelji se je izpolnil svetopisemski odlomek iz Psalmov. Tisto noč sem »[i]skal /…/ Gospoda, in me je uslišal, vseh mojih strahov me je rešil«.2 Čeprav se nemara zdi nepomembno, je bil moj poizkus, da bi vprašal in veroval, poplačan. In nisem čutil le telesnega olajšanja, čutil sem, da me Gospod pozna.
Ne bom vam pripovedoval o vsaki izkušnji, ki sem jo dokumentiral v pastelno modrem zvezku, vendar se je pojavil stalni vzorec. Ko prosim, verjamem, da bom prejel,3 in Gospoda priznam, se moj odnos z njim okrepi. Ta vzorec me je vodil in me še vodi v bolezni, preizkušnjah, obupu in bolečinah.
Ta vzorec popolnoma opisuje tema FSY4 za leto 2022. Z ženo Ailso sva imela privilegij, da sva leta 2022 prisostvovala na zasedanju FSY v Manchestru na Škotskem. Bila sva priča, kako se je ta vzorec izrisal v življenjih številnih udeležencev. Neka mladenka je na FSY s seboj prinesla veliko težkih vprašanj in ni pričakovala, da bo na vsa dobila odgovore. S solzami sreče je pripovedovala, da je bilo na dogodku, ki se je osredotočal na Kristusa, odgovorjeno prav na vsako njeno vprašanje. Vedela je, da jo Gospod pozna. Ta mladenka je bila nedavno poklicana, da Gospodu služi v nemškem misijonu Frankfurt.
Apostol Peter nas je prosil: »Vselej bodite vsakomur pripravljeni odgovoriti, če vas vpraša za razlog upanja, ki je v vas.«5
Vabim vas, da dokumentirate Gospodovo roko v svojem življenju in da ozrete nazaj, kolikor se lahko spomnite. Nadaljujte vsak dan, da boste prepoznali, priznali in prejeli pomoč Učenikovega zdravljenja, svetle in jutranje zvezde, njega, ki je v vsem, nad vsem, po vsem in okrog vsega.6
Ljubim ga, obožujem ga, od njega sem odvisen, ker se lahko spomnim številnih trenutkov, ko sem prejel lastno potrditev, da me pozna in da me ljubi.
V imenu Jezusa Kristusa, amen.
Opombe:
1. A steady, upward course – Henry B Eyring, BYU Idaho Devotional September 2001
2. Psalm 34:5
3. Matej 21:22
4. Pregovori 3:5–6
5. 1 Peter 3:15
6. Kološanom 1:17