Imeti rad vse Božje otroke, se včasih nemara zdi težko tudi zaradi različnih svetovnih razmer. Doživljamo, da v našo družbo prihajajo novi ljudje in nove kulture. Večina jih pride v iskanju boljših in varnejših razmer. Tovrstno gibanje ljudi se je dogajalo skozi vso človeško zgodovino.
Ali bolje sprejemamo ljudi, ki prihajajo iz drugačnih okolij, kakor ljudje pred nami? Ali smo danes boljši v tem, da imamo radi vse Božje otroke ne glede na to, kdo so in kakšne spremembe nemara prinašajo v naša življenja?
»Od začetka ste slišali tole oznanilo: Ljubimo drug drugega.«1 Zapoved je, naj »se ljubimo med seboj«2, in tistim, ki jim to uspeva, je obljubljen blagoslov: »Kdor se drži njegovih zapovedi, ostaja v Bogu. /…/ Da ostaja v nas, pa spoznamo po Duhu, ki nam ga je dal.«3
Ko imamo radi vse Božje otroke, ne glede na okolje, iz katerega izvirajo, ne glede na šibkosti ali moči, ki jih imajo, ne glede na narodnost, vero, barvo in spol, nam je obljubljeno, da bo Gospodov Duh z nami. Drugače rečeno, dar nam pomaga, da postanemo bolj podobni Kristusu, in nam pomaga, da delamo dobro ljudem okrog nas, prav kakor bi delal on. Če si bomo za to prizadevali, ne bomo pomagali le tistim, ki jih vzljubimo, ampak bomo tudi sami blagoslovljeni s srečnejšim, bolj izpolnjenim življenjem. Ko bomo naredili vse, kar lahko, in skušali imeti radi vse, kar lahko, in vsakogar, ki ga lahko imamo radi, bo Gospod posegel vmes in nam pomagal doseči ostalo(4), celo do te mere, da bomo vzljubili tiste, ki so morda naši sovražniki.
Iz svetih spisov vemo, da popolna ljubezen prežene ves strah. Isti odlomek iz svetih spisov nas uči, da nas, če imamo druge radi, kakor jih ima rad Odrešenik, »navdaja /…/ dobrotljivost, ki je večna ljubezen« in zanj so »vsi otroci enaki« in nas vse ljubi »s popolno ljubeznijo«.5
To, kar nemara občutimo v smislu razlik med nami in drugimi Božjimi otroki, je situacija, s katero se soočamo samo v našem zemeljskem življenju. Z vidika večnosti bodo stvari drugačne. »Človek se je rodil nebeškim staršem«6 in vsi smo si bili podobni in ljubita nas enako, v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.
Zaradi odkupne daritve Jezusa Kristusa lahko postanemo podobni nebeškemu Očetu. Vse nas ljubi in pričakuje, da bomo ljubili drug drugega.
»Ko je bil Jezus na zemlji, je nenehno pomagal tistim, ki so bili zapostavljeni, prezrti ali se je z njimi grdo ravnalo. Kot njegovi privrženci moramo ravnati enako! Verjamemo v svobodo, prijaznost in pravičnost za vse Božje otroke.
Vsi smo bratje in sestre, vsak od nas je otrok ljubečega Očeta v nebesih. Njegov Sin, Gospod Jezus Kristus, vabi vse, naj pridejo k njemu, črnca in belca, zasužnjenega in svobodnega, moškega in žensko (gl. 2 Nefi 26:33). Vsak Božji sin in hči si ne glede na barvo ali prepričanje zaslužita spoštovanje. Izkazujmo ljubezen vsem Božjim otrokom.«7
»Bog ljubi vse svoje otroke, pozna jih po imenu.
Po vsem svetu je njegova ljubezen enaka.
Svoje otroke blagoslovi z bleščečimi in dobrimi darovi.
Lepote narave kažejo, da mu je mar za vse.
Bog ljubi vse svoje otroke; pošilja velike blagoslove.
Smo del njegove družine in lahko smo prijatelji.
Njegova dobrota in skrb sta mi pomagali videti,
kako naj ljubim druge, kakor je on ljubil mene.«8
1. 1 Janez 3:11
2. 1 Janez 3:23
3. 1 Janez 3:24
4. 2 Nefi 25:23 in 10:24
5. Moroni 8:16–17
6. Teachings of Presidents of the Church: Joseph F. Smith (1998), str. 335
7. Jesus Said Love Everyone, predsednik Russell M. Nelson, The Friend, april 2021
8. Besedilo: Janice Kapp Perry Glasba: Michael F. Moody