Evropa

Invalidski vozički, ki jih je darovala Cerkev, ljudem v Evropi omogočajo neodvisnost

Obsežna cerkvena človekoljubna prizadevanja in pomoč navdihujejo nauki Jezusa Kristusa, naj pomagamo ljudem v stiski.

Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni si prizadeva zagotoviti invalidske vozičke in druge pripomočke za mobilnost ljudem v stiski v evropskih državah. Cerkev je leta 2024 v sodelovanju s človekoljubnimi organizacijami v Evropi razdelila več kot 1.500 invalidskih vozičkov in tako prispevala k več kot 750.000 invalidskim vozičkom, darovanim po vsem svetu od leta 2001. Ti invalidski vozički posameznikom omogočajo, da postanejo neodvisni in si ustvarijo novo življenje.

woman in a wheelchair
Fatbardha je bila v svojih tridesetih, ko je zdravniška diagnoza postala izziv njeni sposobnosti, da bi bila samostojna. S pomočjo organizacije Albanian Disability Rights Foundation je dobila ustrezen invalidski voziček, ki ga je darovala Cerkev. Pravi: »Invalidski voziček mi je deloma povrnil svobodo.«

»Invalidski voziček mi omogoča, da se svobodneje gibam, srečujem s prijatelji in poskrbim za dnevna opravila,« pravi Fatbardha, prejemnica invalidskega vozička, ki ga je Cerkev darovala albanski organizaciji Albanian Disability Rights Foundation (ADRF). Zaradi telesne invalidnosti je imela težave pri iskanju zaposlitve, a potem ko je dobila invalidski voziček in pomoč pri zaposlitvi od ADRF, je ponovno pridobila samozavest in občutek nadzora. »Včasih sem se bala obsojanja in pomilovanja drugih,« se spominja, »a invalidski voziček mi je deloma povrnil svobodo. Zdaj sem močnejša telesno in čustveno.«

Obsežna cerkvena človekoljubna prizadevanja in pomoč navdihujejo nauki Jezusa Kristusa, naj pomagamo ljudem v stiski. V Evropi Cerkev sodeluje z drugimi organizacijami, da nudi pomoč in posameznikom pomaga krepiti samostojnost in neodvisnost. Projekt darovanja invalidskih vozičkov je v skladu s tem poslanstvom.

Ilir Gashi iz človekoljubne organizacije HandiKOS koordinira razdeljevanje darovanih invalidskih vozičkov na Kosovu. »Naši prejemniki invalidskih vozičkov ponovno pridobijo samostojnost, mobilnost in obnovljen občutek upanja ter sreče celo potem, ko so doživeli nesrečo, ki jim je spremenila življenje.«

Gashi nadaljuje: »Brez podpore naših partnerjev ne bi mogli ponuditi širokega nabora uslug, ki jih nudimo. Danes lahko z gotovostjo rečem, da ne verjamem, da na Kosovu obstaja kdo, ki potrebuje invalidski voziček in nima dostopa do njega.«

Da bi bil invalidski voziček posamezniku v pomoč, se mu mora pravilno prilegati. Gael Yonnet, dr. med., uporabnik invalidskega vozička in prostovoljni misijonar, nadzoruje darovanje invalidskih vozičkov za Cerkev v Evropi. Pravi: »Invalidski voziček je kakor čevelj. Prav kakor potrebujete čevelj, ki se pravilno prilega in je namenjen določeni dejavnosti, potrebujete tudi invalidski voziček, ki se pravilno prilega dejavnosti, ki jo opravljate, sicer lahko povzroči dodatno škodo in komplikacije.« Yonnet usposablja prostovoljce v človekoljubnih organizacijah, zato da vsak kandidat, ki pride, lahko dobi invalidski voziček, ki je popolno ukrojen njegovim potrebam.

Sodelovanje s človekoljubnimi organizacijami je koristno za obe strani. Yonnet pojasni: »Kot Cerkev preprosto nimamo virov, da bi imeli prostovoljce na terenu v vsaki državi ves čas. Toda s sodelovanjem s temi organizacijami, ki so že uveljavljene v vsaki državi in imajo mreže, da dosežejo ljudi, lahko delujemo veliko učinkoviteje.

Nataša Uskoković, svetovalka za mednarodne odnose pri Rdečem križu v Črni Gori, se spominja: »Pred sodelovanjem s Cerkvijo je bila pridobitev invalidskega vozička za večino ljudi, ki so ga potrebovali, zelo zapleten in dolgotrajen postopek. Rdeči križ je zdaj priznan kot organizacija, ki v nekaj dneh brezplačno priskrbi invalidske vozičke.«

man in a wheelchair
Velizar je upokojenec iz Črne gore, ki je zbolel za Parkinsonovo boleznijo, zaradi katere je težko hodil. Na vztrajanje prostovoljca pri lokalnem Rdečem križu je privolil v prejem invalidskega vozička in hojce. Danes pravi, da mu je invalidski voziček povrnil življenje. Foto z dovoljenjem lokalnega Rdečega križa veje Nikšić, Črna gora.

Rdeči križ Črne gore je začel sodelovati s Cerkvijo pri darovanju invalidskih vozičkov leta 2012. Cerkev od takrat sodeluje z Rdečim križem pri pomoči pri covidu-19, poplavah in drugih projektih, da podpira in krepi njihova prizadevanja.

Vpliv darovanj Cerkve je oseben. Besmira je kot študentka po diagnozi avtoimunega nevrološkega stanja obiskala delavnico za invalidske vozičke v Voru organizacije Albanian Disability Rights Foundation (ADRF) in dobila invalidski voziček. Poleg invalidskega vozička je od ADRF-ja prejela tudi podporo pri zaposlovanju in si sčasoma zagotovila delovno mesto v uradu predsednika vlade v Albaniji. »Začetek je težak,« pravi Besmira, »a ko se prilagodiš, začneš na invalidski voziček gledati kot na orodje, ki ti omogoča neodvisnost.«

woman in a wheelchair
Besmira se vozi v invalidskem vozičku, ki ga je darovala Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni in razdelila organizacija Albanian Disability Rights Foundation. Pravi: »Začetek je težak, a ko se prilagodiš, začneš na invalidski voziček gledati kot na orodje, ki ti nudi neodvisnost.«

Blerta Drenofci, izvršna direktorica ADRF-ja, je rekla, da pomoč Cerkve in drugih organizacij pomaga zagotoviti »neodvisnost invalidom in izboljša kakovost njihovega življenja, tako da omogoča sodelovanje v dejavnostih skupnosti.« Dodala je: »V državah kot je Albanija, je sodelovanje med organizacijami pomembno za zapolnitev obstoječih vrzeli. Darovanja Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni so prispevala k izpolnitvi poslanstva naše organizacije, ki je izboljšanje kakovosti življenja in zaščita človekovih pravic invalidnih oseb.

Cerkev verjame, da je človekoljubno delo delo Jezusa Kristusa. Yonnet pravi: »Odrešenikova dobrotljivost je nalezljiva in se zlahka širi. Več človekoljubnega dela opravimo v Jezusovem imenu, bolj spodbudimo in navdihnemo druge, da so tudi sami dobrotljivi. To je verižna reakcija ljubezni in radodarnosti.

Predsednik Spencer W. Kimball je pojasnil, da Bog ‘običajno preko drugega človeka poskrbi za naše potrebe’. Kot člani Cerkve smo blagoslovljeni, da smo ta človek, da smo orodje v Božjih rokah in sodelujemo pri njegovem delu tukaj na zemlji.«