Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni uporablja sveto desetino in radodarna darovanja svojih članov pri svojih prizadevanjih, da ljubimo Boga in bližnje širom sveta. Cerkev je v luči nedavnih medijskih člankov, ki so napačno predstavili pristop Cerkve, pripravila naslednji povzetek.
Cerkev je predana temu, da pomaga revnim in ljudem v stiski. Dobrodelna organizacija svetih iz poslednjih dni je globalni program, ki je predvsem namenjen tistim, ki niso sveti iz poslednjih dni. V časih stiske in drugih izrednih situacijah sodelujemo s številnimi svetovnimi organizacijami, kot je Rdeči križ, da priskrbimo pomoč. Predsednik Russell M. Nelson je nedavno govoril o nekaterih od teh prizadevanj. In to predstavlja samo majhen del tega, kar Cerkev porabi, da poskrbi za ljudi v stiski. V zadnjem letnem poročilu vidimo, da je humanitarna veja Cerkve darovala več kot 2,2 milijardi dolarjev pomoči 197 državam, odkar je bila leta 1985 ustanovljena. Poleg tega voditelji več kot 30.000 občestev preko cerkvenega dobrodelnega programa redno pomagajo moškim, ženskam in otrokom s hrano, nastanitvijo in drugimi posvetnimi potrebami, kar znese na milijarde več dolarjev pomoči.
Cerkev gradi templje in z družinsko zgodovino povezuje družine. Cerkev je trdno osredotočena na doktrinarno načelo povezovanja družin preko generacij. Duhovno delo se opravlja v 217 oznanjenih oziroma delujočih templjih – prizadevanje, ki ga podpira verska neprofitna organizacija za družinsko zgodovino, FamilySearch, ki tudi brezplačno ponuja svoje rodoslovne vire vsakomur.
Cerkev nudi prostor za čaščenje in zbiranje svojim članom. Cerkev mora financirati objekte, izobraževalne programe in dejavnosti za svojih 30.500 občestev. Zgradbe za bogoslužje služijo tudi kot prostori za izobraževanje skupnosti, raziskovanje družinske zgodovine in pomoč v kriznih razmerah.
Cerkev podpira globalni misijonarski program. Trenutno več kot 65.000 misijonarjev svetih iz poslednjih dni po svetu pridiga dobre novice o Jezusu Kristusu – prizadevanje, ki zahteva precejšnjo finančno podporo Cerkve poleg osebnih in družinskih prispevkov misijonarjev. 400 cerkvenih misijonov vključuje misijonske domove, stanovanja, urade in avte – vse to financira Cerkev.
Cerkev vlaga v izobraževanje. Cerkev verjame, da je tako posvetno kot duhovno učenje večno in vlaga veliko finančnih virov v izobraževanje. Cerkveni program seminarja in inštituta vsako leto nudi vsakodnevni verski pouk okrog 400.000 dijakom in 300.000 študentom. Cerkev nudi boljše izobraževalne priložnosti po svetu preko obsežnega programa PathwayConnect, ki tlakuje pot do univerzitetnih diplom tistim z omejenimi priložnostmi oziroma viri. In Cerkev upravlja več univerz in poslovni kolidž s skupno 93.000 študenti.
»Dejstvo, da je Cerkev Jezusa Kristusa sposobna financirati delovanje zgradb za bogoslužje, templjev, izobraževalnih institucij in misijonarskega dela – medtem ko postavlja tudi zaloge virov za težke čase, ki bodo prej ali slej prišli – je vzorec, ki bi ga morale vlade in druge institucije po vsem svetu slaviti in posnemati,« je zapisal nek javnomnenjski urednik.
Cerkev sledi istim razumnim finančnim načelom, ki jih uči svoje člane. Izogiba se dolgovom, živi v okviru proračuna in se pripravlja na prihodnost. Ne preseneča, da je časnik Wall Street Journal na svojih straneh nedavno hvalil trdno gospodarstvo Utaha, deloma zaradi »prevladujoče kulture [svetih iz poslednjih dni] v državi, ki spodbuja staromodne vrline, kot so varčnost, trdne družine in odlaganje užitka«.
D. Michael Quinn, strokovnjak, ki je leta 2017 objavil šesto stransko zgodovino o cerkvenih financah, je svoja dognanja povzel kot »zgodbo, ki neznansko spodbuja vero«. Časopisnemu novinarju je povedal, da če bi sveti iz poslednjih dni lahko videli »širšo sliko«, bi »zavzdihnili od olajšanja in videli, da cerkev ni profitno podjetje«.
»Da, cerkev varčuje in investira svoje presežne cente,« je zaključil javnomnenjski urednik časnika Deseret News, »pomaga pa tudi občutno zmanjšati dolg študentom kolidžev, daje revnim ne glede na ozadje in podpira enega največjih nevladnih dobrodelnih programov v državi. Najpomembneje pa je, da to dela, ne da bi obogatila tiste na vrhu.«
Sveta sredstva, ki jih darujejo člani Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni so izraz vere, predanosti in poslušnosti svetopisemskemu zakonu desetine in želje, da bi gradili Kristusovo Cerkev z življenjem po dveh velikih zapovedih, naj ljubimo Boga in bližnje.