Ko se je služenje starešine Géralda Causséja iz zbora dvanajstih apostolov v Evropi zaključevalo, je v četrtek in petek, 26. in 27. februarja 2026, z ženo Valérie obiskal pariški tempelj v Franciji. Sodelovala sta v svetih obredih, se pogovarjala s tempeljskimi udeleženci in voditelji in se v informacijskem središču pariškega templja sestala z novimi člani Cerkve in z novinarji.
»Tempeljske uredbe nas razlikujejo od vseh drugih krščanskih cerkva,« je dejal starešina Caussé na kolski konferenci v južnem Parizu, ki je potekala v nedeljo, 22. februarja, za svete iz poslednjih dni in prijatelje veroizpovedi. »Koliko cerkva lahko reče in zatrdi, da so družine lahko večne?«
Templji so sveti prostori za svete iz poslednjih dni. Tamkajšnji obredi omogočajo, da družinske vezi trajajo tudi po smrti. Templji se razlikujejo od lokalnih zgradb za bogoslužje. Nedeljska bogoslužja in druge dejavnosti ob delavnikih so v lokalnih zgradbah za bogoslužje odprte za vse. Templji so rezervirani za pripravljene in zveste člane.
Člani se žrtvujejo, da častijo na teh posebnih krajih. Nathan Neville je na primer tisti teden, ko je starešina Caussé obiskal Francijo, več kot dve uri potoval na čaščenje v pariškem templju.
»Radi smo tukaj, da častimo in občutimo navzočnost Jezusa Kristusa,« je rekel Neville. »V življenju smo zelo zaposleni. To je priložnost, da si vzamemo čas, [da smo v Gospodovi hiši] in se počutimo bolje.«
Stephania Tonon že od malega časti v templjih. Ker je v Gospodovi hiši, lažje občuti tesnejšo povezanost tako s Kristusom kot s svojim očetom, ki je umrl, ko je bila stara trinajst let.
»Čaščenje v templju mi veliko pomeni,« je rekla. »Zavezuje me h Gospodu in [v templju vsakič] občutim isto, kot ko smo se kot družina pečatili z očetom. Rada častim v templju, ker želim ta občutek vedno znova občutiti. Gospoda tukaj, v njegovi hiši, resnično lahko najdem.«
Od trenutka, ko je predsednik Gordon B. Hinckley leta 1998 svetim v Franciji rekel, da bo v njihovi državi zgrajen tempelj, so Causséjevi za to skoraj dve desetletji vsak dan molili.
»Ni minil en dan, ko naša družina ne bi molila v prid tempeljskega projekta,« je rekel apostol. »In kako lepa izkušnja je bila za družino, da smo se lahko zbrali v templju, ko je bil [leta 2017] posvečen.
Tistega leta sta starešina Caussé in njegova žena Valérie en teden, preden je predsednik Henry B. Eyring iz Prvega predsedstva posvetil pariški tempelj, v njem služila kot vodiča. Na enem ogledu so razpravljali o pojmu večnosti.
Apostol je pojasnil: »Ta dan sem spoznal nekaj, kar sem imel za samoumevno. Z obnovo cerkve, ključi duhovništva in pečatenjem družin imamo vizijo, ki zaobjame veliko več kot to življenje. Imamo, kar je potrebno za naše povzdignjenje.«
V Cerkvi Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni se povzdignjenje nanaša na najvišjo obliko odrešitve. Po vstajenju ljudje z družinami lahko živijo v Božji navzočnosti in prejmejo polnost radosti.
Za predsednika Eyringa je bil pariški tempelj način, da »se ustvari rod francosko govorečih ljudi, ki so globoko predani Gospodu Jezusu Kristusu in pripravljeni prinesti evangelij svetu,« je dejal starešina Caussé.
Osredotočenost na Kristusa prežema tempelj, je dodal, in ljudje izven veroizpovedi to opazijo.
»Med Jezusom Kristusom in templjem obstaja takšna povezava,« je dejal. »Seveda so vse uredbe, ki jih izvajamo v templju, v imenu Jezusa Kristusa. To so zaveze, ki jih sklenemo z Jezusom Kristusom. Toda tudi naši prijatelji, ljudje, ki niso naše veroizpovedi, ko pridejo na ta tla, bodo najprej videli ta kip Jezusa Kristusa in to bo zanje potrditev, da je Kristus bistvo naše Cerkve, naše veroizpovedi.
»Poznam veliko ljudi,« je dodal, »ki so se spreobrnili ali so občutili Duha samo s tem, ko so prišli sem in spoznali, da je Kristus v središču naše vere.«
Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni ima v Evropi približno petsto tisoč članov. Predsednik Russell M. Nelson je v zadnjih letih na številnih generalnih konferencah oznanil načrte za gradnjo desetih templjev v različnih krajih po Evropi.
- Dunaj, Avstrija
- Budimpešta, Madžarska
- Bruselj, Belgija
- Hamburg, Nemčija
- Dublin, Irska
- Milano, Italija
- Oslo, Norveška
- Porto, Portugalska
- Edinburg, Škotska
- Barcelona, Španija
- Birmingham, Združeno kraljestvo
Tri od teh, bruseljski tempelj v Belgiji, budimpeški na Madžarskem in birminghamski v Angliji, so začeli graditi.
Poleg odhodov v tempelj zaradi osebnostne duhovne rasti, sveti iz poslednjih dni služijo kot prostovoljci. Sprejemajo obiskovalce in pomagajo tistim, ki se udeležijo obredov.
To, da je starešina Caussé obiskal pariški tempelj, kaže, kako pomembna je Gospodova hiša za njegovo pričevanje in za pričevanje njenih članov. S precejšnjo rastjo Cerkve po svetu – tudi v Evropi – se gradnja templjev pospešuje.