Ko mi je umrl oče, mi je stal ob strani

Ko mi je pred štirimi leti umrl oče, sem doživela eno najtežjih izkušenj v mojem življenju. Tako jasno se spominjam občutka nemoči, strahu in groze, ki me je v mislih in srcu obšel tisti trenutek, ko sem dojela, da očeta ne bo več z nami.

Nenadoma sem podvomila v vse, kar sem mislila, da vem o načrtu odrešitve. Oče ni bil član Cerkve, zato sem se začela spraševati, ali se življenje s smrtjo konča oziroma če so družine lahko skupaj za večno. Velikokrat sem pokleknila k molitvi, da bi na svoja iskrena vprašanja prejela  tolažbo in odgovore. Odgovore sem iskala v Mormonovi knjigi in naukih prerokov. Iskanje je bilo dolgo in lepo. Čutila sem, kako sem v srcu vsak dan bolj pomirjena. Čutila sem Odrešenikovo navzočnost, kako je tik ob meni in me objema, me spodbuja in hodi z mano. Čutila sem, kako me v srcu navdajata upanje in vera. Po tej izkušnji sem vedela, da je to, kar verjamem, res!

Vem, da nam Jezus Kristus stoji ob strani, zato da nas posluša in tolaži. Vselej nam je na voljo, toda če se v težavah in žalosti v srcu odpremo, ga lahko čutimo na zelo poseben način. Naučila sem se tudi ljubiti družinske člane in jim to dala vedeti. Z vero in iskrenim srcem vem, da lahko čutimo, kako nas Kristus, Princ miru, zdravi in nam omehča strta srca.