Včasih Gospoda prosimo za konkreten odgovor … in ga ne prejmemo, kot smo pričakovali, ali pa se zdi, da ga sploh ne prejmemo.
So trenutki, ko se zdi, da nebesa molčijo. In ta tišina lahko postane težka – breme – zlasti ko nam zmanjka moči.
Med zadolžitvijo sem obedoval s čudovitimi mladimi odraslimi, ki so se pripravljali, da bodo vodili konferenco FSY, in se naučil lekcijo, ki je ne bom pozabil.
Fant, ki je bil glasbeno nadarjen, mi je povedal, da včasih Gospoda prosi za vodstvo in ne prejme jasnega odgovora. Zato kljub negotovosti vztraja v veri in poskuša delati po svojih najboljših močeh. Ta »nebeški molk« je lahko težak; lahko se počutimo izgubljeno ali mislimo, da Bog ne posluša.
Nadaljeval je z besedami, da je nekega dne nekaj spoznal: V glasbi pavze niso napaka, temveč so sestavni del glasbe. Skladbi dajejo obliko in pomen. Brez pavz ni dihanja niti oblike; brez njih ni melodije. In čutil je, da imajo nekatere tišine v Gospodovi »glasbi« prav tako smisel: Vključene so v večje delo.
Gospod sam uči, da njegov način govora ni vedno dramatičen. Elijeva izkušnja nam pove, da Gospod ni bil v viharju, niti v potresu, niti v ognju, temveč v »glasu rahlega šepeta«.(1) Včasih pride celo do pavze. In v tem prostoru Gospod lahko nekaj oblikuje v nas: ponižnost, potrpežljivost, zaupanje.
Toda tišina ne pomeni, da nas je zapustil.
V Izaiju beremo: »Jaz te ne pozabim; … na obe dlani sem te napisal.«(2) V Pismu Hebrejecem pa Gospod potrdi: »Nikakor te ne bom pustil samega, nikakor te ne bom zapustil.«(3) Bog ljudi ne ljubi »na splošno«. Ljubi vsakega svojega otroka posebej in pozna podrobnosti našega življenja in želje naših duš.
Zato Mormonova knjiga govori o »Gospodovih blagih milostih«.(4) So majhne – a resnične – opomniki, ki jih Gospod pošlje, zato da reče: »Tukaj sem.« Včasih ne pridejo kot takojšnja rešitev, ampak kot podpora: potrditev, svetloba, ki ponovno prebudi upanje.
Neka oseba, ki mi je zelo draga, je povedala, kaj je nedavno doživela. Po dolgem času »nebeškega molka« se je stežka oklepala vere. Neke nedelje ni hotela v cerkev, vendar se je odločila, da bo sledila notranjemu glasu in naredila en korak: Da bo prisotna, četudi je njena vera »neznatna«.
In tam ji je Gospod z nečim preprostim in skoraj običajnim izkazal blago milost. Opazovala je fanta s precejšnjimi izzivi, ki je razdeljeval zakrament, pri čemer sta mu pomagala očetova skrb in brezpogojna ljubezen. Nič spektakularnega. Nič velikega. Toda bilo je jasno in osebno sporočilo – kot če bi ji nebesa govorila v njenem »duhovnem jeziku« in ji rekla: »Tu sem. Vidim te. Vem, kako se počutiš. Rad te imam.«
Bistvo je tole: Te blage milosti niso naključje, temveč so znamenja ljubezni, ki jih omogoča odkupna daritev Odrešenika Jezusa Kristusa.
Včasih o odkupni daritvi govorimo le v smislu odpuščanja, kar tudi je – veličastno. Vendar je odkupna daritev tudi krepilna moč: moč, da vzdržimo, da se dvignemo, vztrajamo in poskusimo znova.
Alma je to jasno učil: Odrešenik je prevzel »bolečine in stiske in skušnjave, … da bo po mesu lahko vedel, kako podpirati svoje ljudstvo«.(5) Podpora je pomoč zdaj, v pravem trenutku, na določen način, kot ve, da jo potrebujemo. Gospod vedno ne odstrani bremena takoj, obljublja pa: »Olajšal bom … bremena, … da boste … vedeli, da jaz … obiščem svoje ljudstvo v njihovih stiskah.«(6)
Če doživljate nebeški molk in čakate na odgovor, ki ne pride jasno, ne obupajte. Pavze ne zamenjujte z odsotnostjo.
Včasih je molk sestavni del Gospodove skladbe. In celo tedaj še naprej podrobno piše milosti – nekatere tako osebno, da jih razume samo naše srce. In to jih ne dela manj resnične, temveč bolj svete.
Ker se Odrešenik Jezus Kristus ne omejuje na govor. On pomaga. On podpira. On ostaja z nami.
Pričujem, da je njegova odkupna daritev resnična in zadostna, ne le da nas očisti, temveč da nas okrepi, ko nam zmanjka moči. Vem, da nebeški Oče svojih otrok ne pozabi. Vem, da se skriva v podrobnostih. In iz osebnih izkušenj vem, da Odrešenik celo takrat, ko se zdi, da nebesa molčijo, še vedno deluje – včasih v tako osebnem jeziku, da ga razumemo samo mi. V imenu Jezusa Kristusa, amen.
Opombe
- 1 Kralji 19:11–13
- Izaija 49:15–16
- Hebrejcem 13:5
- 1 Nefi 1:20
- Alma 7:11–12
- Mozija 24:14–15