Nova opredelitev izjave, da so »ljudje /…/, da bi imeli radost«,1 bi se lahko glasila, da »obstajate samo zato, da bi bili radostni«.
Mar res? Radost sem čutil, ko je moja nogometna ekipa dala gol, ki ji je prinesel zmago! Vem, da sem čutil radost, ko sem prejel novico, da je bilo moji prošnji za službo ugodeno, ali ko smo imeli družinske počitnice. Ali so ti občutki razlog, da obstajamo?
Niti ne. Ti radostni občutki so pristni in pomembni, vendar zgolj odražajo globljo in trajno radost, ki nam jo daje nebeški Oče. Vsakogaršnja ekipa ne da gola, ki ji prinese zmago. Vsak, ki odda prošnjo, ne dobi službe. Za nekatere družinski dopust preprosto ni mogoč. Ampak vsak je lahko deležen resnične radosti!
Predsednik Russell M. Nelson je učil: »Radost, ki jo čutimo, ima le malo opraviti z življenjskimi okoliščinami in vse s tem, na kaj se osredotočamo.«2
Profesorja Univerze Brighama Younga Kelly Ogen in Andre Skinner sta zapisala: »Petindvajsetega verza drugega poglavja Drugega Nefija nikdar ne bi smeli navajati, ne da bi navajali tudi šestindvajseti verz. Močno sta povezana kot stebra v velikem načrtu odrešitve. Da, Adam je padel, da bi ljudje bili, vendar ‘bo Mesija prišel v polnosti časa, da bo otroke odrešil padca’.«3 Drugače rečeno, to zemeljsko izkušnjo imamo zaradi padca Adama in Eve; tako je bilo zasnovano namerno, da lahko prejmemo radost; in ta radost je možna zaradi ljubečega Očeta v nebesih in njegovega ljubega Sina Jezusa Kristusa.
Oče nas stalno usmerja k svojemu Sinu – in radost, ki izhaja iz tega, da Jezusa Kristusa resnično postavimo v središče svojega življenja, je pristna, globoka in trajna. To je polnost radosti.
Sledijo primeri ljudi, ki so polnost radosti občutili celo sredi težav, ker so se osredotočili na Odrešenika.
Lehi in Sarija sta videla, da je njuna »radost polna«,4 ne le, ker so se njuni sinovi varno vrnili, temveč ker jih je Gospod zanesljivo vodil po svojem preroku.
Amon je zaradi številnih duš, ki jih je videl priti k Jezusu Kristusu in postati Gospodovo ljudstvo, rekel: »Moja radost je polna, da, srce mi prekipeva od radosti.«5 Alma je iz istega razloga imel isto polnost radosti.6
Čeprav sta bila Nefi in Lehi v ječi, ju je »navdala /…/ radost, ki je neizrekljiva in polna slave«,7 ko sta slišala Očetov glas, ki ju je pohvalil zaradi njune vere v njegovega ljubega Sina.
Jakob naposled govori o vseh zvestih privržencih Jezusa Kristusa, svojem ljudstvu zaveze, in o radosti, ki jih bo čakala, ker navkljub stiskam, preprekam, nasprotovanju in preizkušnjam živijo po evangeliju. Učil je: »Toda, glejte, pravični, sveti Izraelovega Svetega, ti, ki so verjeli v Izraelovega Svetega, ti, ki so prenašali križe sveta in prezirali njegovo sramoto, bodo podedovali Božje kraljestvo, ki je bilo zanje pripravljeno od osnovanja sveta, in njihova radost bo za vekomaj polna.«8
Pričujem, da lahko spoznamo pravi razlog življenja in da vsi lahko prejmemo polnost radosti, če »za svojega Boga izberemo nebeškega Očeta«,9 se v življenju osredotočimo na Jezusa Kristusa, druge povabimo, naj ga bolje spoznajo, poslušamo njegov glas, se pokesamo grehov in vztrajno hodimo po poti zavez.
Opombe:
- 2. Nefi 02:25
- Radost in duhovno preživetje, predsednik Russell M. Nelson, oktobrska generalna konferenca 2016
- Ogden in Skinner, Book of Mormon, 1:122–123
- 1 Nefi 5:7
- Alma 26:11 (tudi 7., 12.–31. verz)
- Alma 29:13-17
- Helaman 5:44
- 2 Nefi 9:18 (poudarek dodan)
- Radost in duhovno preživetje, predsednik Russell M. Nelson, oktobrska generalna konferenca 2016