Družinam po vsej Evropi in po svetu se je življenje čez noč spremenilo, ko so države druga za drugo sprejele ukrepe popolne izolacije, da bi omejile širjenje covida-19. Šole in cerkve so se zaprle, zaprli so se tudi parki in igrišča, poroke so odpovedane, spominske slovesnosti so odložene, veliko zaposlenih je bilo naprošenih, naj delajo od doma, in izolacija je zmanjšala stike s širšo družino in prijatelji.
V središču doma matere in očetje pomagajo vsem družinskim članom pri osebni, duhovni in umski rasti. Ta mesec, ko v veliko državah častimo vlogo matere, je pet mater iz vse Evrope spregovorilo o svojih srčnih skrbeh in mislih, ko svojim družinam pomagajo shajati v teh negotovih časih.
To so:
Debra – Springhead, Oldham, Anglija
mama štirih, babica treh
Emily – Stuttgart, Nemčija
mamica štirinajstmesečne deklice
Juliana – Tirana, Albanija
mamica dveh otrok, starih sedem in štiri leta
Dominika – Iași, Romunija
mamica dveletne deklice
Renate – Leimuiden, Nizozemska
mami petih, štirih fantov in enega dekleta
Skrbi in izzivi
»Najina najstarejša hči opravlja terensko delo pri Nacionalnem zdravstvenem sistemu, zato nas vsak dan malo skrbi, zlasti ko se vsak dan vrača domov k družini,« pravi Debra. »Srednja hči in njen mož sta samozaposlena, /…/ ostajata doma, imata šolo za svoja otroka, vendar nič ne zaslužita.«
Nakar še pove: »Čeprav je življenje trenutno izziv, sem mirna. Imam trdno pričevanje, da nas je predsednik Nelson [predsednik Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni] dobro pripravil prav za takšno priložnost.«
Emily je rekla: »Bila sem tako hudo obremenjena, kot si nisem mislila, da je sploh mogoče. Čeprav je biti mati v čustveno tako težkih časih izčrpavajoče, sem zato, ker sem mamica, srečnejša, kot sem bila kdajkoli, ker mi [hčerka] daje občutek, da me nekdo potrebuje in da sem ljubljena. Zaradi nje trdo delam, da ostajam srečna, ker ona to potrebuje.«
Juliana je rekla: »Težko je bilo doživeti te spremembe v tako kratkem času. Vztrajati mi pomaga to, da vem, da se bo ta situacija končala. Vem, da se nebeški Oče zaveda te situacije. Čutila sem njegovo roko v našem življenju v teh težkih časih.«
»Pred vsem tem smo hodili skupaj po opravkih, šli na igrišče ali v park, da smo se naužili zraka in hčerki omogočili, da je porabila svojo energijo,« je rekla Dominika. »Zdaj to ni možno in ker živimo v stanovanju, nimamo svojega dvorišča, kjer bi lahko preživljali čas, tako da je tridesetminutni sprehod po soseski vse, kar imamo.«
Kar najbolje izkoristimo čas doma
Ko se je dinamika življenja doma spremenila, je Juliana rekla: »Naš dom je postal mešanica časa za delo, šolo in družino. Dejstvo je, da je bilo prvih nekaj tednov kaotičnih, ko smo poskušali ustaliti dnevno rutino v neobičajni situaciji. Zato sem se odločila, da moramo narediti urnik, da se bo neobičajna situacija zdela bolj običajna.«
Rekla je: »Naša rutina vključuje vadbo, domačo nalogo, branje, risanje in veliko igre. Priznati moram, da je lahko dolgočasno, zato [vsakih] nekaj dni poskusimo nekaj drugačnega, kot je piknik na balkonu našega stanovanja, pripravljanje prigrizkov, okraševanje stanovanja z izdelki za veliko noč oziroma za dan Zemlje ali filmski večer s pokovko.«
Renate ima tri najstnike in dva mlajša otroka. Rekla je: »Bili smo nekaj tednov doma, sedem ljudi v ne tako veliki hiši. /…/ Bil je kar izziv, da nismo bili preglasni, tako da je mož lahko imel službene sestanke brez prevelikih motenj.«
Kot pravi Renate, je to, da so uvedli »bralno uro«, postalo najljubši čas dneva za vse. Prav tako je kuhanje obrokov s po enim otrokom vsakemu pomagalo razviti nove veščine, posledica pa so bila »ČUDOVITA kosila«.
Debra je rekla: »Življenje se je močno spremenilo. Aprila smo z družino praznovali tri rojstne dneve. Preko Zooma smo zapeli Vse najboljše in razdelili kose rojstnodnevne torte družini, seveda na varni razdalji! Vsak petkov večer imamo družinski čas, da se seznanimo z dogodki in imamo družinski kviz. To je čudovit način, da ostanemo v stiku.«
Lekcije, ki smo se jih naučili
»To, da sem veliko časa preživela doma z družino, mi je pomagalo, da sem jih bolje spoznala in kaj imajo radi ter česa ne marajo. Naučila sem se tudi samoiniciativnosti v življenju,« je rekla Juliana. »Čeprav ne morem spremeniti svojih okoliščin, lahko spremenim svoj odnos do okoliščin. Lahko sem samoiniciativna in se odločim, da sem srečna in ostanem pozitivna.«
Dominika je rekla: »Seveda je veliko stvari, ki jih zaradi pandemije ne moremo delati, vendar sem se naučila odločati, da se osredotočim na tisto, kar lahko delamo in uspemo narediti zaradi pandemije. Trdno verjamem, da obstaja razlog, zakaj se to dogaja, in vem, da ima Bog to pod nadzorom.«
»Naučila sem se, da čeprav je covid-19 takšna skrb za cel svet, nam je to pomagalo, da imamo ‘majhen košček nebes’ v našem domu,« je rekla Renata. »Nekako se bolje osredotočamo na stvari, ki jih hočemo doseči z družino.«
Našle smo radost
Ko je Emily pripovedovala, kaj ima najrajši pri tem, da je mama, je rekla o svoji hčerki: »Daje mi večji smisel v življenju, kot ga je karkoli prej in ga bo kasneje! Ko vidim, kako se navdušuje nad popolnoma običajnimi stvarmi (na primer, nebom, človekom, ki gre mimo, madežem umazanije na tleh), zagledam čudeže tega sveta z drugačnimi očmi in začnem ceniti majhne stvari v življenju.«
»Mislim, da je že opazovanje človeškega bitja, ki dobro raste in se razvija pred našimi očmi, nekaj, kar me navdaja z občudovanjem,« je rekla Dominika. »Dobila sem sedež v prvi vrsti in za to sem zelo hvaležna. Najčudovitejše, kar se mi je kot mami tudi zgodilo, je občutek najčistejše in najmočnejše ljubezni do mojega otroka in da čutim, da mi ljubezen vrača.«
»Vedno je težko pojasniti materine občutke do svojega naraščaja, vendar sem slišala reči, da je najbližje temu, kar naš nebeški Oče čuti do nas,« je rekla Debra. »Rada imam prisrčne trenutke, v katerih sem uživala z vsakim od svojih štirih otrok in tremi vnuki, ko smo živeli skupaj /…/ in najbolj [v tem], kako skrbijo za druge ljudi.«
Materinski dan 2020
»Materinski dan bo letos gotovo drugačen; običajno obiščemo mojo mamo, tokrat pa jo bomo videli po spletu,« je rekla Renate. »Tako [sem] hvaležna, da živimo v času, ko tehnologija omogoča, da ostajamo v stiku drug z drugim, /…/ in tako hvaležna sem za šepete Duha, ki nam omogoča, da čutimo radost, čisto radost v nemirnem svetu.«