Z ženo Mei sva povsem nova člana Cerkve. Marsičesa še ne veva. Z branjem Mormonove knjige sva pravzaprav ravno začela.
Med branjem Prve Nefijeve knjige sva opazila, da se je večkrat pojavila beseda »vera«. Nefi pravi, da je njegov oče Lehi zapustil Jeruzalem in šel v divjino. S seboj je vzel ženo in štiri sinove, Lamana, Lemuela, Sama in Nefija. To je bila težka odločitev, saj so zapustili svojo deželo in vse svoje imetje. Lehi je to naredil, ker je močno verjel v Gospoda. Laman in Lemuel sta nad očetom godrnjala, ker sta premalo verovala v Gospoda. Nasprotno pa je bil najmlajši brat Nefi poslušen in je molil v veri.
Zaradi vere je Duh Nefija vodil, da je bil po Gospodovi zapovedi zmožen ubiti Labana in dobiti medeninaste plošče.
Zaradi vere je bil Nefi čudežno rešen, potem ko sta ga brata zvezala z vrvmi.
Zaradi vere je Nefi ladjo zgradil tako, kakor mu je pokazal Gospod.
Zaradi vere je Nefijeva molitev ustavila vihar, zato da je svoje ljudi lahko popeljal čez morje in prispel v obljubljeno deželo.
Vem, da je vera v Gospoda ključ do vsega, in v najino družino vsekakor prinaša pozitivne spremembe, odkar sva se odločila, da jo bova udejanjala. Krstila sva se 23. decembra lani. Nekaj prijateljev naju je vprašalo: »Kako lahko takšno odločitev sprejmeš tako hitro?« Povedal vam bom resnico, to je bilo zaradi vere. Spomnim se, da mi je misijonar povedal, da je vera kot seme. Prijatelji v Cerkvi so nama to seme pomagali posejati prvi dan, ko sva prišla, in to seme vsak dan raste.
Še se spomnim, kako sva prvič stopila v zgradbo za bogoslužje te Cerkve. Bila sva tako navdušena. Zgradba je bila tako preprosta, ljudje pa so bili tako prijazni. Med zakramentnim sestankom sva slišala tako veliko lepih pesmi in ganljivih govorov. Po sestanku so pristopili številni bratje in sestre, da bi naju toplo pozdravili in nama na številne načine ponudili pomoč. Na primer, pokazali so nama, kje je Osnovna za najine otroke, in naju nato odpeljali do razreda, da bi se počutila doma. Zaradi njihove prijaznosti in pravičnosti sva se v to Cerkev v trenutku zaljubila! Od tistega trenutka sva začela poglabljati vero v Gospoda, ker sva verjela, da sta njihova prijaznost in pravičnost prišli od njega. Želela sva si, da bi bila prav kakor oni. Želela sva si, da bi Gospod tudi naju imel rad in naju blagoslovil. Vsak član najinega oddelka je najin dober zgled in nama pomaga poglabljati vero.
Še se spomnim, kako mi je misijonar nekoč poslal sporočilo. Svetoval mi je, naj vsak dan berem Mormonovo knjigo. Rekel je, da bo pomagalo celo pet minut. Od tistega dne to knjigo bereva, morda ne vsak dan, vendar nama že to poglablja vero.
Zaradi vere sva nehala piti kavo in zeleni čaj, ki sta bila vrsto let najini najljubši pijači.
Zaradi vere vedno poskušava brzdati jezo. Z ženo vsakič, ko imata najina otroka izpad, drug drugemu pomagava, da sva bolj potrpežljiva, ker misliva, da to od naju želi Gospod. Gospod ve, da imava potencial dobrih staršev, zato nama je dal dva dragocena darova – najina sinova.
Starejši sin Victor zaradi vere vsak večer pred spanjem moli. To tako rad počne in nas včasih celo spomni, naj molimo, če pozabimo.
Zaradi vere vsako nedeljo pridemo v Cerkev. Vsakič, ko zaključimo s sestanki, začutimo, da smo v družini nekaj malega izboljšali.
Oba z ženo prihajava iz nevernih družin. Brez Mormonove knjige nikoli ne bi vedela, da ima Bog za vsakega od nas tako lep načrt. Če se pokesamo, so nam grehi lahko izmiti in bomo nekega dne lahko živeli z njim. Brez Mormonove knjige nikoli ne bi mogli premagati strahu pred smrtjo. Brez Mormonove knjige nikoli ne bi vedela, da se najina družina lahko pečati za večno. Nikoli se nisva počutila bolj varno in srečno. Pred nami resnično lahko vidim luč. To je upanje za vse nas.
Prehodila sva dolgo pot in našla svoj dom. Veva, da sva se odločila prav za najino družino. Tukaj sem, da pričujem, da Mormonova knjiga izpričuje resnico.