Velikokrat in z velikim veseljem sem bral odlomke iz Mormonove knjige, ki pripovedujejo zgodbo o Almu ob Mormonovih vodah. Alma ljudi, ki so se zbrali ob Mormonovih vodah, lepo povabi, naj se krstijo.(1) V enem verzu piše: »In ker torej želite priti v Božjo čredo in se imenovati njegovo ljudstvo in ste voljni nositi drug drugega bremena, da bi bila lahka.«(2) Meni je to vedno pomenilo, da kot člani Cerkve Jezusa Kristusa drugim lajšamo bremena. Kasneje v Mozijevi knjigi je Almovo ljudstvo prišlo v lamansko suženjstvo in Amulonci so jih tako hudo prizadeli, da so Gospoda prosili za pomoč.(3) Gospod je njihove molitve uslišal in jim olajšal bremena.(4)
Zame je bil to vedno izjemen del zgodbe o Almovem ljudstvu. V Evangeliju po Mateju beremo: »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek. Vzemite nase moj jarem in učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen, in našli boste počitek svojim dušam.«(5)
V teoriji sem vedno vedel, da Gospod lahko olajša bremena svojemu ljudstvu, in to sem videl v praksi, ko so člani Cerkve drug drugemu pomagali in si stali ob strani.
Ko pa je pred dvema letoma moja žena po petih letih bolezni umrla za rakom, sem doživel najtemnejše dneve in najbolj žalostne ure svojega življenja do takrat. V tistih urah in dneh so mi člani moje družine in Cerkev stali ob strani in me podpirali. Hvaležen sem vsem. Da ne bi bil sam doma, sem skoraj vsako prosto uro porabil za služenje v Cerkvi. To je nekaj časa dobro delovalo, vse do nekega nedeljskega večera, ko sem se vrnil domov z zadolžitve predsedovanja kolski konferenci.
Tisto noč me je prevzela žalost zaradi izgube moje ljube žene, s katero sem bil poročen veliko let. Preganjal me je tudi strah pred osamljenostjo v prihodnosti, globoko žalostjo in potrtostjo. 48 ur nisem mogel niti delati, niti jesti, niti zapustiti hiše ali početi karkoli drugega. Ko pa je postalo neznosno, sem se spomnil Pavlovih besed: »Bog pa je zvest in ne bo dopustil, da bi bili preizkušani čez svoje moči,«(6) in spomnil sem se tudi odlomka iz Mateja.(5) V obupu sem začutil, da sem točno na tisti točki, in da potrebujem pomoč. Zato sem pokleknil in izrekel molitev, roteč, naj moja bremena postanejo lahka, nato pa izrekel drugo molitev, v kateri sem prosil, da bi mi bilo zaradi odkupne daritve Jezusa Kristusa breme odvzeto, da bom lahko nadaljeval s svojim življenjem. Po drugi molitvi sem začutil, da me je preplavil velik mir. Tema, žalost in bolečina, ki so me obdajale, so zbledele. Mojo neposredno okolico je namesto teme odela močna svetloba in bremena so mi bila odvzeta z ramen. Nekaj trenutkov kasneje sem lahko izpolnil svoje običajne dolžnosti in naloge in to z molitvijo hvaležnosti v srcu. Potem, ko sem vse življenje doživljal in videl, kako odkupna daritev Jezusa Kristusa ljudi očiščuje greha in jih tako ozdravi, sem končno lahko sam izkusil, da je njegova obljuba, da nam bo olajšal bremena, še en vidik Odrešenikove odkupne moči. Ni trpel le za grehe sveta, ampak je nosil tudi naša bremena in bolečine in naše trpljenje.(7)
Tako pričujem, da vem, da je moč Gospodove odkupne daritve resnična in da lahko vsakega od nas ozdravi in razbremeni in nam prinese mir. »Če ste osamljeni, prosim, vedite, da lahko najdete tolažbo. Če ste malodušni, prosim, vedite, da lahko najdete upanje. Če ste ubogi v duhu, prosim, vedite, da ste lahko okrepljeni. Če menite, da ste zlomljeni, vedite, da ste lahko ozdravljeni.«(7)
1 Mozija 18:8–14
2 Mozija 8:8
3 Mozija 24:12–13
4 Mozija 24:14
5 Matej 11:28–29
6 1 Korinčanom 10:13
7 Broken Things to Mend, Jeffrey R. Holland