Ko je odraščala kot članica cerkve Jezusa Kristusa, velikemu številu njenim prijateljem ni bilo všeč da je članica druge cerkve. Že od svoje rane mladosti je bila preganjana tako psihično, kot tudi fizično. Njeni starši so jo zato prepisali na drugo šolo, a se je nasilništvo nadaljevalo. S sestro sta vsak dan pred odhodom v šolo molili.
Iz zadnjega obdobja njenega najstništva se Milica spominja: »Moji prijatelji so končno videli, da sem bila v svoji veri predana Jezusu Kristusu˝. Po mnogih letih ustrahovanja, so končno začeli spoštovati njeno predanost in vero. Med težkimi trenutki ji je mnogo odlomkov iz svetih spisov dalo duhovno moč, toda en odlomek iz Mormonove knjige jo je še posebej vzdrževal močno in radostno v Kristusu. Ta odlomek se glasi:
˝Mar torej nimamo razloga za radost? Da, povem vam, ni bilo ljudi, ki bi bili imeli večji razlog za radost, kakor mi, odkar se je začel svet; da, in moja radost me je zanesla, celo da sem se bahal v svojem Bogu; kajti vso moč ima, vso modrost in vse razumevanje; vse ume in je milostno bitje, in sicer da odreši do tistih, ki se bodo pokesali in verjeli v njegovo ime˝ (Alma 26:35).
Mormonova knjiga je dala Milici moč pri premagovanju izzivov in preizkušenj. Številni verzi v knjigi so jo spodbudili, da v svojem življenju vidi radost namesto težav. Radost, ki jo je čutila, ji je prinesla večjo vero v Jezusa Kristusa kot Odrešenika, zdravilca in tolažnika.