Novinarstvo je posel, ki se naglo spreminja. Današnje vroče teme so jutri lahko pozabljene. Celo skrbno napisani članki včasih nikoli ne ugledajo luči dneva. Starešina Dieter F. Uchtdorf je septembra 2019 dal intervju, ki ni bil nikoli objavljen. Apostol Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni je celo uro odgovarjal na vprašanja uglednega novinarja.
Bilo je ob dnevu odprtih vrat frankfurtskega templja v Nemčiji. A iz zvočnih zapisov je razvidno, da gre za več kot le to sveto hišo. Pogovor se vrti okrog vere v Boga in pripravljenosti, da služimo drugim, kar se po besedah nekdanjega glavnega pilota Lufthanse konec koncev nanaša na Jezusa Kristusa.
»V Mormonovi knjigi beremo, da lahko postanemo popolni v Kristusu. To ne pomeni, da sem brez greha. Ne, do popolnosti me vodita Božje žrtvovanje in milostljivost,« pojasni starešina Uchtdorf v tihi sobici v prizidku templja. Tisti, ki so se pripravljeni pokesati in izkoristiti prednost odkupne daritve, bodo našli odgovore na težka življenjska vprašanja.
Novinar potem starešino Uchtdorfa vpraša, ali je kdaj imel kakšne eksistencialne dvome. Oseminsedemdesetletnik odgovori z ne, a priznava: »Ne poznam nikogar, ki ne bi šel skozi obdobja vprašanj, globokih vprašanj. Obdobja, ko dvomimo vase. To se zgodi.«
Vselej se vrne k osnovam. »To je čudovito pri templju,« je poudaril apostol. »Usmeri nas k Jezusu Kristusu, na njegovo vlogo. Na smisel življenja. Na dejstvo, da imamo nebeškega Očeta, ki nas je sem poslal z razlogom. Zlasti, da se lahko učimo, napredujemo in spoznamo, kdo smo.«
Starešina Uchtdorf nima vselej odgovora na vsako vprašanje. Če mu mladi postavijo takšna vprašanja, o njih odkrito spregovori. Lažna gotovost ne pomaga. Vprašanja se pogosto nanašajo na obrobne teme o veri. Ampak ključno je bistvo. »Jezus Kristus je na vprašanje o tem, katera zapoved je najpomembnejša, odgovoril z besedami Ljubite Boga in ljubite svojega bližnjega,« pojasni starešina Uchtdorf.
»Prav to oznanjamo in povezujemo s služenjem,« je rekel. »Pridite in poglejte. Pridite in pomagajte. Pridite in ostanite,« je njegovo sporočilo vsem, ki so negotovi. Gre za udejanjanje vere, pravi. Zato je Jezus izjavil tudi: »Po njihovih sadovih jih boste spoznali«.
»Če udejanjam, kar uči Jezus Kristus, pridobim pričevanje,« pojasni starešina Uchtdorf. Prav kakor Stara in Nova zaveza v Svetem pismu in Mormonova knjiga kot še ena zaveza pričujejo o Jezusu Kristusu , prav tako osebna pot učenca vodi v spoznanje in potrditev, dodaja. Že v mladosti je bil navdušen nad tem, kako je evangelij vplival na njegovo vsakdanje življenje. »Teologija, ki uživa zgolj v teoriji, me ne bi navdušila.«
Starešina Uchtdorf se je rodil 6. novembra 1940 v Ostravi v današnji Češki republiki. Kot otrok je moral z družino zbežati dvakrat. V intervjuju spregovori tudi o tem in kako so Uchtdorfovi za Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni izvedeli od znanke njegove babice v Zwickau.
Celotna družina se je pridružila Cerkvi in se preselila v Bergen-Enkheim in nato v Frankfurt. Starešina Uchtdorf se spominja, da takrat ni bilo vselej lahko. Kot begunskega otroka so ga včasih zmerjali s »koloradskim hroščem« in ga zaničevali.
»V teh težkih letih sta mi bila Cerkev in vera v neizmerno oporo,« se spominja. »Izkusil sem, kaj zate lahko naredi Kristusovo sporočilo.« Kot dvanajstletnik je bil posvečen za diakona in je razdeljeval zakrament med bogoslužjem. »To mi je dalo notranjo moč in me povezalo s Kristusom.«
Starešina Uchtdorf je, ko je razmišljal o preteklosti, rekel, da so mu lastnosti, ki jih je pridobil v zgodnjih letih svojega služenja v oddelku, kasneje koristile. »Kar sem videl in doživel, mi je vse življenje pomagalo, da sem premagoval izzive. To je vključevalo odprtost za učenje in voljnost, da sem drugim v oporo.«
Ko so ga leta 1994 poklicali za generalnega voditelja, je opustil dolgo kariero pilota. »Mislil sem, da bo to trajalo le nekaj let in da bova vselej živela tu v Nemčiji,« pojasni starešina Uchtdorf.
Deset let kasneje je bil poklican za apostola, ta zavezanost bo trajala do konca življenja. Z ženo Harriet sta vselej soglašala, da Gospoda ne smeta zapostavljati. Nobeden od njiju ni nikoli občutil, da je služenje v Cerkvi žrtev. »Za vse, kar sva storila, sva prejela blagoslove, za katere sva hvaležna,« je dodal.
»Ko sva spoznala, da bova preostanek življenja preživela v Salt Lake Cityju v Utahu, sva občutila, da bo to žrtev,« se spominja starešina Uchtdorf. »Najini prijatelji so bili tu [v Nemčiji], tu sta bila najina otroka s svojima družinama. In tam bi bila pravzaprav 'starša brez otrok'. A rekla sva si, da naju je Gospod poklical in da bova šla.« Nekaj let kasneje se je njuna hči z družino preselila v Utah, da bi podprla svoje starše.
Časnikar je pogovor nato preusmeril na Besedo modrosti. To razodetje preroku Josephu Smithu navdihuje posameznike, da skrbijo za svoje zdravje. Dejstvo, da vključuje neuživanje kave, je zlasti nepraktično za novinarje, je omenil novinar.
»To upoštevam, ker imam Boga rad in ker sem spoznal, da je to pravzaprav dobro zame,« je odgovoril starešina Uchtdorf. Kot fant je razmišljal o tem, kaj je bilo obljubljeno tistim, ki bodo upoštevali to razodetje. »Tekajo, pa ne opešajo«, piše v knjigi z naslovom Nauk in zaveze. Toda med služenjem v vojski je spoznal, da še vedno zaostaja za polovico svojih tovarišev. Vendar številni drugi, ki so takrat kadili kot Turki in pili alkohol, ne morejo več teči hitro. Nekateri od njih sploh ne morejo več teči. A pri tem ne gre za to.
Tisti, ki spolnjujejo Božje zapovedi, ne morejo vselej pričakovati nagrade. »Nagrajeni smo z notranjo močjo, ki jo pridobimo,« doda apostol. In ponovno poudari dve veliki zapovedi. »To je temelj vsega,« pravi.