Po vstajenju je Odrešenik obiskal in učil svoje apostole. Štirideset dni se jim je prikazoval in jih učil o Božjem kraljestvu. Zagotovo so skupaj preživljali čudovite trenutke. V tem času jim je naročil tudi, naj ne zapuščajo Jeruzalema, temveč naj počakajo, da bodo obdarjeni z močjo z višav. Obljubil jim je, da bodo kmalu krščeni s Svetim Duhom. V kakšni napetosti jih je pustil! Tega skorajšnjega dogodka so se zagotovo zelo veselili.
Ko je Jezus skupino blagoslovil in je odšel, so se apostoli vsi veseli vrnili v Jeruzalem in med čakanjem veliko časa preživeli v templju. Kakšen odličen način za duhovno pripravo na prihajajoči krst s Svetim Duhom in na naslednje dogodke!
Apostoli so morali počakati le do judovskega zahvalnega praznika po imenu binkošti, ki je bil petdeset dni po pashi. Ko so se zbrali, je nastal zvok, ki je spominjal na silovit vihar in je napolnil hišo. »Prikazali so se jim jeziki, podobni plamenom, ki so se razdelili, in nad vsakim je obstal po eden.« Vse je navdal Sveti Duh in začeli so govoriti v tujih jezikih.
Navdanost s Svetim Duhom je za prve svete pomenila duhovni začetek. Nedolgo zatem se je krstilo veliko duš in apostoli so delali čudeže. Novi sveti so živeli v slogi drug z drugim, pomagali so ljudem v stiski in pogosto hodili v tempelj.
Velikokrat v zgodovini obnovljene Cerkve smo videli navdanost s Svetim Duhom, ki je svete okrepila. Vrhunec tega je bil, da je veliko članov doživelo čudovite duhovne izkušnje v povezavi s posvetitvijo templjev. Najbolj poznana in edinstvena navdanost z Duhom se je zgodila leta 1836 ob posvetitvi kirtlandskega templja. Pred posvetitvijo so se člani zelo žrtvovali, ko so darovali čas in denar, da so pomagali zgraditi ta posebni prvi tempelj, ki še vedno stoji. Svete so pred posvetitvijo obenem prosili, naj se duhovno pripravijo.
Sam sem leta 2004 z zadovoljstvom doživel posvetitev kopenhaškega templja. Pred posvetitvijo sem bil – skupaj s številnimi člani – vključen v vse praktične zadeve v povezavi z dnevi odprtih vrat za tisoče obiskovalcev. Vse priprave in spodbudne izkušnje spremljanja obiskovalcev skozi tempelj pred posvetitvijo so sàmo posvetitev napravile za poseben dogodek, ki je imel vpliv na člane in jih spodbudil, naj pogosto pridejo v tempelj, da bodo služili in čutili Duha.
Ko izkusimo navdanost s Svetim Duhom, se želimo običajno ponovno zavezati, da se bomo v življenju zbližali z Gospodom. Obenem čutimo trdnejšo zavezanost in večjo spodbudo, da bi delali dobro in drugim pomagali, da bi sledili. Morda čutimo celo močnejšo ljubezen in potrpežljivost do drugih.
Na srečo nam ni treba čakati na pomembne dogodke, denimo na posvetitev templja, obisk apostola, posebno konferenco itn., da bi občutili prisotnost oziroma navdanost s Svetim Duhom in se prerodili. Iz lastnih izkušenj vem, da lahko čutim nov duhovni začetek vsak teden med cerkvenimi sestanki in ko vzamem zakrament, če med tednom namenim čas poučevanju svetih spisov – pogosto s priročnikom Pridi in hodi za menoj – in služenju drugim.
Veliko srečo imam, da živim blizu templja. Obiskovanje templja me spomni na sam namen življenja in da na stvari gledam s pravega zornega kota. Morda nimam takih izkušenj kot sveti ob posvetitvi v Kirtlandu, a posebno vzdušje, ki vlada v templju, tudi meni pomaga, da sem bolj duhovno naravnan in občutim prisotnost Svetega Duha – prav kakor so ga sveti pred dnevom pashe.