Verska svoboda je več kot samo človekova pravica, da verjame, kar hoče. Gre za to, da svobodno govorimo in ravnamo v skladu s svojimi temeljnimi prepričanji. Verska svoboda ščiti pravico vsakega človeka, da ta prepričanja ima in jih izraža brez preganjanja, obtoževanja ali kratenja enakih pravic. Zagotavlja tudi, da si ljudje veroizpoved lahko izberejo, jo zamenjajo, ali je sploh nimajo, če tako želijo.
To pravico se vse bolj napada, vanjo dvomi in jo omejuje. Starešina Ronald A. Rasband iz zbora dvanajstih apostolov Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni je o tej temi razpravljal z zborom študentov Univerze Brighama Younga. Rekel je: »Naša družba je postala tako zaslepljena s prizadevanji, da bi odpravila nepravično diskriminacijo nad enim razredom ljudi, da je sedaj v nevarnosti, da krivično obravnava drug razred: vernike, kakor smo vi in jaz.«
Nadalje pojasni primere, ko so verske šole postale vprašljive, ker zahtevajo kodeks časti. Direktorji velikih podjetij so vse bolj odrinjeni na stran ali prisiljeni v odstope, ker njihova verska prepričanja politično niso več sprejemljiva, podjetja pa se zaprejo ali prenehajo poslovati preprosto zato, ker so izrazili svoja prepričanja.
Pomembno je, da to spremembo opazimo, ker je večja strpnost do različnih življenjskih stilov pripeljala do tega, da se verskemu načinu življenja oporeka, ga ogroža in odstrani iz pogovorov.
18. člen Splošne deklaracije človekovih pravic Združenih narodov navaja: »Vsakdo ima pravico do svobode misli, vesti in vere; ta pravica vključuje svobodo spremeniti vero ali prepričanje ter svobodo, da bodisi sam bodisi skupaj z drugimi ter javno ali zasebno izraža svojo vero ali prepričanje s poučevanjem, prakso, bogoslužjem in verskimi obred.«
Enajsti Člen vere Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni podobno navaja: »Lastimo si privilegij, da vsemogočnega Boga častimo po glasu svoje vesti, isti privilegij pa priznavamo vsem ljudem, naj častijo kakor, kjer in kar želijo.«
Verska svoboda ni pomembna le za člane Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni, ampak je potrebna za izvajanje vseh veroizpovedi. Prerok Joseph Smith je rekel: »Sem enako voljan umreti v bran prezbiterijancev, baptistov ali dobrih ljudi katere koli druge veroizpovedi; kajti isto načelo, ki bi pohodilo pravice svetih iz poslednjih dni, bi pohodilo pravice rimokatolikov ali katere koli druge veroizpovedi, ki je nemara nepriljubljena in prešibka, da bi se branila.«
Vendar Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni izjavlja, da »verska svoboda ni neomejena. Omejitve verskih dejavnosti so primerne, če je potrebno zaščititi višje interese, kot so življenje, imetje, zdravje ali varnost drugih. Toda takšne omejitve morajo biti resnično potrebne, namesto da so izgovor za kratenje verske svobode.« https://www.churchofjesuschrist.org/study/manual/gospel-topics/religious-freedom?lang=eng
Jasno je, da je verska svoboda za družbo pomembna. Družbe z versko svobodo uspevajo. Močno je povezana z manjšo revščino, boljšim javnim zdravjem, več pravicami za ženske in manjšine, nižjo plačno neenakostjo in z ekonomsko rastjo (gl. povezavo: https://religiousfreedomandbusiness.org/religious-freedom-business). Versko svobodo potrebuje vsak ne glede na veroizpoved.