Melodija premišljujoče in lahkotne preprostosti. Osnovna linija, ki povzdigne. Poetično zapisane besede, ki častijo sveti prostor. Hvalnico »Where Heaven Meets Earth« (Kjer se nebesa srečajo z zemljo) sta napisala mednarodni džez pianist in upokojeni finančni uslužbenec. 21. junija obeležujemo Fête de la Musique, svetovni dan glasbe. Praznovanje, ki z glasbo zbližuje ljudi, se zdi primerna priložnost, da si pobližje pogledamo rezultat neverjetnega glasbenega sodelovanja.
»Vse se je zgodilo po čudovitem srečnem naključju. Sama Petcheyja sem srečal samo enkrat v življenju,« se spominja John Connolly iz Dublina, ki je poklicno pot preživel v prodaji in marketingu, v finančni upravi in kadrovski službi. Po upokojitvi je tri leta služil v prestonskem templju Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni v Angliji. Tedaj je svoje najgloblje občutke o tej sveti zgradbi izrazil v pesmih.
Takrat sta bila v templju prostovoljca Stephen in Eileen, starša Sama Petcheyja, virtuoza klasične in džezovske klavirske glasbe ter pedagoga, ki prebiva v Twickenhamu, predmestju Londona. Kot pianist in saksofonist je redno nastopal v Buckinghamski palači na državnih banketih in imenovanjih, ki jih je priredila njeno veličanstvo, kraljica Elizabeta II.
»Njegovi materi sem v pogovoru pred nekaj leti povedal za svoje tempeljske pesmi in oba sva pomislila, da bi Sam lahko eno od njih uglasbil,« se spominja John. »To mu je omenila, vendar se ni kaj dosti zgodilo, dokler se nisva srečala – skoraj po naključju.«
Leta 2019 sta se na kratko pogovarjala na koncertu, ki ga je sponzorirala Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni v Dublinu. »Napisal je zares čudovito glasbo v nekaj dneh,« je pripomnil John.
»Kjer se nebesa srečajo z zemljo, kjer Bog je blizu, se pogosto pojavijo njegove blage milosti. Njegov tempeljski prostor, tako miren, tako blag, kraj, kjer čutimo otrokovo vero,« sta prvi dve vrstici nove hvalnice.
V hvalnici ‘Where Heaven Meets Earth’ mi je všeč, kako jasno poveže nas, tempelj in Kristusa,« pravi Samuel Petchey. »Včasih, ko pojemo ali govorimo o templju, lahko zaradi poudarka na večnih družinah izgubimo pogled na to, koga tempelj predstavlja.«
»Še vedno skladam in podajam duhovna sporočila in glasbo, da pomagam oznanjati evangelij in krepim prijatelje med karanteno,« je dodal.
Namen svetovnega dneva glasbe je privabiti glasbenike, da bi glasbo izvajali zunaj v soseskah in parkih. Zlahka opazimo, kako obiskovalci templja v Prestonu ali kje drugje spoštljivo pojejo ali mrmrajo hvalnico »Where Heaven Meets Earth«, ko se sprehajajo po vrtovih.
John, rojen v Belfastu, misli, da je hvalnica za petje občestva malo prekratka, vendar ima morda prihodnost pri posvetitvah templjev. Z ženo Eileen imata šest odraslih otrok in sedemnajst vnukov – dovolj, da se ob različnih priložnostih zberejo v zborček.