Ena manj znanih zgodb iz Svetega pisma pripoveduje, kako je Jezus postavil sedemdeset svojih privržencev, da so služili in pridigali. V duhovščini Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni je »sedemdeseteri« služba, ki izhaja iz tega naziva. Danec in Francoz, ki sta bila nedavno poklicana na ta položaja, sredi pandemije iščeta načine, da druge učita in jim pomagata.
»Če se lahko vsaj malo razdajate, bosta vaša ljubezen in skrb druge navdihovali in spodbujali,« pravi starešina Franck A. Poznanski, katerega vpoklic so oznanili lani aprila na globalnem virtualnem zborovanju. »Starešina« je verski naziv, ki ga dodelijo misijonarjem in visokim cerkvenim voditeljem.
Starešina Poznanski, ki je iz Angersa v zahodni Franciji, je eden od dveh novih sedemdeseterih iz evropskega področja – cerkvene upravne enote, ki na severu sega vse do nordijskih držav, na jugu pa do Španije in Zelenortskih otokov. Drugi, starešina Erik Bernskov, prihaja iz Jyllingea, štirideset kilometrov zahodno od Kopenhagna.
Oba sta bila poklicana za področna sedemdesetera. Za razliko od generalnih sedemdeseterih voditeljev živita doma, vodita dodeljena občestva v področju, še naprej delata v svojih poklicih in služita kot prostovoljca.
Nikdar jima ni bilo tuje, da sta lahko doprinesla Cerkvi in skupnosti. »Tik pred pandemijo covida-19 sva z ženo enkrat tedensko ob šestih zjutraj brezdomcem začela razdeljevati zajtrke,« se spominja starešina Poznanski. »Priložnost, da služiš ljudem, pomoči potrebnim in revnim, je vedno blagoslov.« Z ženo Veronique imata pet otrok in devet vnukov.
Ob pojavu pandemije in ko na bogoslužje ni bilo moč priti v zgradbe za bogoslužje, sta starešina Bernskov in njegova žena Anne, z drugim parom, osamljene in ostarele člane občestev v svojem kolu varno obiskovala na hišnih pragih. Ohranjala sta razdaljo in zapela hvalnico ter prinesla doma spečeno pecivo. »Ko sem videl smehljajoče obraze tistih, ki že nekaj časa niso bili z drugimi ljudmi, me je preprosto ganilo,« se spominja.
Starešina Bernskov, po poklicu svetovalec za zaposlovanje, ceni svojo družino. Z ženo imata štiri otroke in pet vnukov. Pred omejitvijo potovanj je svoje otroke rad peljal na obisk cerkvenih templjev. Ta svetišča, ki se nahajajo v več mestih po Evropi, so kraji svetosti in miru. Na dveh takšnih potovanjih v Anglijo je izkoristil priložnost in se udeležil nogometne tekme.
Starešina Bernskov se spominja, da je, ko se je svet zaprl, hodil na dolge sprehode v naravo in čas preživljal z družino. Lansko leto je v njem okrepilo vrednoto povezovanja z ljudmi okrog nas. »Ko pandemija v nekaterih krajih vse bolj pojenja, upam, da bomo spet služili drug drugemu, se obiskovali in se družili,« pravi.
Starešina Poznanski vodi cerkvene izobraževalne programe za mlade in mlade odrasle v Evropi, kar je njegova zaposlitev za polni delovni čas. Spominja se, da ga je skrbelo, da se bodo vpisani študenti med pandemijo soočili z izzivi, zaradi katerih bodo izostajali od pouka ali si vzeli počitnice. Vendar se je pouk prestavil na splet in bil je priča božanski pomoči. »In na koncu leta 2020 smo imeli več študentov kakor prejšnje leto,« se spominja.
Starešina Poznanski pravi, da se je zato, ker je bil poklican za sedemdeseterega, naučil še bolj zaupati Bogu. Doživljal je močno zaskrbljenost in negotovost, a obenem ljubezen Jezusa Kristusa. »Čutil sem, da mi ni treba skrbeti. Gospod mi bo pomagal,« zaključi.