Kaj je ključno za mir na svetu? Osebna pravičnost, zakoreninjena v Knezu miru, Jezusu Kristusu. Kako se lahko obnašamo bolj kakor angeli? Osamljenim med nami prinesite dobre novice o Jezusu Kristusu. Kaj lahko storimo, da čutimo radost? Sprejmimo preprostost, služenje in notranji mir. Kateri popolni dar lahko podarite v vsakem letnem času? Življenje, ukrojeno po zgledu Jezusa Kristusa.
Sledijo sporočila, o katerih so štirje voditelji Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni govorili na vsakoletnih duhovnih minutah Prvega predsedstva v Konferenčnem središču v Salt Lake Cityju. Ker ti voditelji vedo, da je božič za številne nekakšna mešanica različnih stvari – za nekatere čas topline in veselja, za druge pa obdobje novih in ponovno odprtih ran – so sporočila pripravili za široko množico ljudi.
Predsednik Dallin H. Oaks, svetovalec v Prvem predsedstvu, je svete iz poslednjih dni po vsem svetu spomnil, da se Jezus, čigar nauki so »evangelij miru« (Efeženom 6:15), v svetih spisih med drugim imenuje »Knez miru« (Izaija 9:6). Zbrane svete je spomnil, da je pot do takšnega miru preprosta.
Odrešenik in njegovi apostoli za svetovni mir niso imeli drugega programa kot osebno pravičnost.
. – predsednik Oaks
»Odrešenik in njegovi apostoli za svetovni mir niso imeli drugega programa kot osebno pravičnost,« je dejal sedeminosemdesetletni predsednik Oaks, nekdanji sodnik na vrhovnem sodišču. »Niso nasprotovali vladavini Rima ali režimu njegovih lokalnih tiranov. Pridigali so o osebni pravičnosti in učili, naj Božji otroci ljubijo svoje sovražnike (gl. Matej 5:44) in živijo ‘v miru z vsemi ljudmi’ (Rimljanom 12:18). Vojne in spori so rezultat hudobije; mir je posledica pravičnosti. Evangelijski blagoslovi so univerzalni, takšna pa je tudi formula za mir: Spolnjujte Božje zapovedi. /. . ./ Med narodi ne more biti miru brez vsesplošne pravičnosti slednjih.«
Ko je starešina Ulisses Soares, po rodu iz Brazilije, drugo leto služil kot apostol, je govoril o tem, kako se je tisto prvo zimo leta 2003, ki jo je njegova družina preživela v Utahu, naučil o vrednoti služenja, tako značilni za Kristusa. Tisto zimo je starešini Soaresu spodrsnilo na ledu in si je zlomil zapestje, zaradi česar je potreboval kirurški poseg in več mesecev imel mavec. Njegova žena je imela vnetje obeh ušes in je bila skoraj dva meseca gluha. Njegov šestnajstletni sin (imata tri otroke) pa si je med sankanjem poškodoval hrbtenico. Ta družina, vajena palmovih dreves in peščenih plaž, se je po snežnem viharju znašla v škripcih.
[Če bomo služili] božič ne bo le dan ali praznični čas, ampak bo stanje srca in duha.
– starešina Soares
Starešina Soares je rekel, da jim je na srečo en sosed privoz očistil snega, drugi pa ga je vozil na delo, saj z mavcem ni mogel voziti. Tiste »angelske brate« je primerjal z angeli, ki so judejskim pastircem, ki so bili daleč od ljudi, prišli oznanit rojstvo Jezusa Kristusa.
»Ko se bliža božič, se sprašujem, če bi lahko postali bolj kakor angelske množice, tako da bi obiskovali sodobne pastirje, prinašali dobre novice o Kristusu, miru in tolažbi,« je dejal starešina Soares. »In sprašujem se, če bi lahko postali bolj podobni pastirjem tako, da bi se odzvali na klic, naj gremo v svojih soseskah in skupnostih skrbno služit sodobnim Jožefom in Marijam, da jim bomo zatrdili, da jih Bog ljubi, nad njimi bdi in zanje skrbi. Pri tem je starešina Soares rekel: »Božič ne bo le dan ali praznični čas, ampak stanje srca in duha, radost in ljubezen, ki jo občutite ob božiču, pa bo vselej prisotna.«
Naredimo več tega, kar je pomembno, in veliko manj tega, kar ni. Prizadevajmo si, da bomo delali dela Jezusa iz Nazareta.
– starešina Kearon
Starješina Patrick Kearon, ki se je že kot odrasel pridružil Cerkvi na božični večer leta 1987, je spodbudil tiste, ki jih v božičnem času obremenjuje prezaposlenost in pritiski, naj stvari poenostavijo in služijo.
»Naredimo več tega, kar je pomembno, in veliko manj tega, kar ni,« je dejal angleški domačin. »Prizadevajmo si, da bomo delali dela Jezusa iz Nazareta – bodrili žalostne, zdravili te strtih src, obiskovali ujetnike, hranili lačne, oblačili gole in dajali glas tem brez besede, odrinjenim na rob, pozabljenim in preziranim.«
Tistim, ki se ta božič prebijajo skozi težke preizkušnje, pa je starešina Kearon predpisal spokojnost in molitev, ki sta ključ za trajno radost.
»Verjemite, da za vas ta praznični čas obstaja zelo poseben dar,« je rekel. »Iščite tišino, samotne trenutke, ko lahko premišljujete, molite in občutite ljubečo prijaznost tistega, zaradi rojstva katerega je v vsakem življenju možna vsaka radost. /. . ./ Vzemite si čas, da se umirite, dihate, se čudite. Ozrite se navzgor. Osredotočite se na njegov veliki dar – na spoznanje, kdo resnično ste, in razumevanje, da so tukajšnje preizkušnje bežne in da je tukajšnja radost samo začetek prihodnje radosti.«
Mir, o katerem je govoril predsednik Oaks, služenje, ki ga je opisal starešina Soares, preprostost in spokojnost, ki ju spodbuja starešina Kearon – vse to je povzela sestra Joy D. Jones, ko je Jezusa Kristusa opisala kot »popolni dar«.
[Jezus Kristus] je dar, ki nikoli ne neha obdarovati. Da bi to resnico ohranili v srcih ta božič in vselej!
– sestra Jones
Ta svetovna voditeljica cerkvene organizacije za otroke je v osem minutnem govoru, s katerim je začela te duhovne minute, popolnost Kristusovega daru ponazorila z zgledom svojih staršev, ki so se za božič v njeni mladosti neskončno razdajali zanjo, njene brate in sestre ter druge.
»V mojem življenju sta bila starša zame darilo, ki nikdar ni nehalo obdarovati,« je rekla. Pripomnila je, da je Jezus Kristus celovitejši in neskončno pomembnejši »dar, ki nikoli ne neha obdarovati. Da bi to resnico ohranili v srcih ta božič in vselej«!
Tabernakeljski zbor na Tempeljskem trgu je v nedeljo zvečer zapel pet priljubljenih božičnih pesmi. Zapeli so lepe hvalnice »Hitite, kristjani«, »For Unto Us a Child Is Born«, »Christmas Bells Are Ringing«, »Away in a Manger« (Le v jaslih) in »Sveta noč«.