Predsednik Russell M. Nelson je učil: »Kaj naj naredimo kot koristniki Božjega stvarstva? Skrbeti bi morali za zemljo, biti modri skrbniki in jo ohraniti za bodoče rodove. In mi moramo imeti radi in skrbeti drug za drugega.«
Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni si ta preroški nasvet prizadeva upoštevati z odgovornim vodenjem svojega globalnega delovanja, ki vključuje zgradbe za bogoslužje, templje, vozne parke, kmetije ter dobrodelne in izobraževalne ustanove. Številni programi potekajo že desetletja. Druge smo razvili pred kratkim, ko so postale na voljo nove tehnologije in priložnosti.
Cerkev je zato, da bi usmerjala prizadevanja za trajnostni razvoj pri svojem širokem naboru dejavnosti, opredelila več glavnih prioritet, vključno z naslednjimi:
Izbiranje obnovljivih virov energije. Cerkev ima nameščene solarne sisteme od leta 1986; do novembra 2024 več kot 750 zgradb v cerkveni lasti proizvaja sončno energijo na kraju samem, tudi zgradbe za bogoslužje, templji, šole in skladišča. Na stotine drugih stavb sodeluje v programih, ki jih vodijo infrastrukturne storitve, za plačilo električne energije iz obnovljivih virov. Poleg tega nekaj zgradb za bogoslužje in templjev uporablja geotermalno energijo za uravnavanje ogrevanja in hlajenja.
Izboljšanje energetske učinkovitosti. Že vrsto let je dolgoletni cilj Cerkve, da bi bile zgradbe zelo ekonomične in dobro izolirane. Nedavne izboljšave vključujejo namestitev LED svetil, pametnih krmilnih naprav za ogrevanje, hlajenje in namakanje ter baterijskih hranilnikov, kjer lokalna električna omrežja niso zanesljiva.
Varčevanje z vodo glede na ekološke potrebe in vire. Na območjih z omejenimi vodnimi viri Cerkev zmanjšuje uporabo s pametnim nadzorom namakanja, zmanjševanjem premalo izkoriščenih travnikov in naknadnim opremljanjem zemljišč z vodovarčevalnim urejanjem okolice (poznano tudi kot sušno urejanje okolice ali suhi vrtovi). Cerkev je v sodelovanju z javnimi deležniki darovala tudi več deset tisoč delnic vode, da bi pomagala zaščititi Veliko slano jezero v Utahu v Združenih državah Amerike.
Zmanjševanje, ponovna uporaba in recikliranje v izogib odpadnemu materialu. Cerkev si prizadeva, da bi materiale pridobivali preko trajnostnih dobavnih verig ter preusmerili čim več odpadkov z odlagališč. Med pomembnejšimi pobudami so naslednje:
- Sto odstotkov zakramentnih kozarčkov je narejenih iz reciklirane plastike in jih je mogoče reciklirati po bogoslužjih, kjer lokalne oblasti to dovoljujejo. Zunanji strokovnjaki so ugotovili, da ima reciklirana plastika najmanjši skupni vpliv na okolje, celo v primerjavi s papirnatimi lončki.
- Tiskarne s sedežem v ZDA imajo obsežne zmogljivosti recikliranja.
- V vseh cerkvenih zgradbah v ZDA in Kanadi zbirajo staro elektroniko, da bi jo odgovorno darovali ali reciklirali.
- Cerkvene nabavno-prodajne trgovine po vsej Latinski Ameriki plastične vrečke nadomeščajo z vrečkami za večkratno uporabo.
- Tiskarne s sedežem v Peruju so certificirane za uporabo trajnostno pridobljenega lesa.
- V Braziliji mladinske konference začenjajo nabavljati majice iz reciklirane plastike.
Zmanjševanje emisij zaradi prometa. Cerkev je sprejela visoke standarde glede učinkovitosti porabe goriva za svoj globalni vozni park, ki jih uporabljajo upravljavci objektov, misijonarji in drugi delavci. Nadstreški za kolesa so na voljo na izbranih lokacijah, kjer število članov kolesarjev to upravičuje. Polnilniki za električna vozila so nameščeni pri nekaj templjih in zgradbah za bogoslužje, kjer so lokalno odrejeni oziroma kjer polnilniki veljajo za strateško priložnost.
Izvajanje trajnostnega načrtovanja, razvoja in gradnje naših stavb. Ko Cerkev gradi čudovite templje in druge zgradbe, se upošteva okolju prijazne materiale, izbire parcel in metod, ki podpirajo njihovo dolgoročno delovanje in vzdrževanje. Na bolj podeželskih območjih ohranjanje trajnosti pogosto vključuje uporabo manjših in bolj lokaliziranih načrtov, ki zahtevajo manj energije.
Izvajanje trajnostnega poljedelstva in živinoreje na cerkvenih dobrodelnih in investicijskih kmetijah po svetu. To vključuje uporabo pokrovnih posevkov, kolobarjenje, kmetovanje brez oranja in kmetovanje z manj obdelovanja, upravljanje paše; natančne tehnologije za zmanjšanje porabe vode, za manj odpadkov in manjše uporabe kemikalij ter druge prakse, ki podpirajo dolgoročno produktivnost zemljišč in pomagajo zmanjševati negativne vplive na okolje.
Prilagajanje podnebnim tveganjem in izboljšanje odpornosti zlasti pri izvajanju ustreznih človekoljubnih projektov in standardov vzdrževanja objektov. Vse večja pogostost izrednih podnebnih pojavov nesorazmerno prizadene revne in ranljive populacije, ki nimajo sredstev, da bi se prilagodile bolj nestanovitnim razmeram ali si opomogle od dolgoročne škode. Cerkev že desetletja pogosto sodeluje pri projektih za urejanje in krepitev lokalnih skupnosti. Ti projekti segajo od sponzoriranja mestnih vrtov do zmanjševanja erozije s sajenjem dreves. Še več, Cerkev v partnerstvu s pooblaščenimi nevladnimi organizacijami pomembno prispeva h globalnim pobudam glede prehranske varnosti, energetske neodvisnosti in dostopa do čiste vode – vse pa imajo pomembne okoljske vidike.