Po vsej Evropi dekleta in fantje govorijo jezike, za katere si niso nikoli predstavljali, da se jih bodo ali da se jih lahko naučijo. Misijonarji Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni prihajajo v Evropo z vsega sveta in se poglobijo v države in skupnosti, kjer služijo. Ob tem razvijejo veliko naklonjenost in ljubezen do ljudi in kultur.
Isaac Turner je dober primer trajnih učinkov učenja novih jezikov, da služi ljudem iz drugačnih družbenih okolij in z drugačnimi izkušnjami, kot so njegove. Isaac se je nedavno vrnil v družinski dom v Chorleyju v Angliji, potem ko je 25 mesecev služil misijon v Grčiji. Tam se je naučil govoriti grško, albansko, makedonsko in grški znakovni jezik.
Isaac pravi: »Največja spodbuda, da sem se naučil nov jezik, je bila ljubezen do ljudi. Ljudi in kulture sem imel tako rad in želel sem se z njimi spoprijateljiti in jih spoznati. Seveda je bilo učenje jezika velik del, na katerega sem se moral osredotočiti, če sem hotel bolje spoznati kulturo in resnično spoznati ljudi okrog sebe. Ljudje, s katerimi smo delali, so bili presenečeni in navdušeni, da smo tako trdo delali, da smo se naučili njihov jezik.«
Kot pravi Isaac, je bilo nekaj dolgoročnih koristi učenja jezikov to, da lahko ohranja odnose, ki jih je sklenil v Grčiji, Albaniji in Makedoniji, in da ceni zabavne, kulturne nianse jezika. Recimo, v Grčiji pravijo »Dežuje noge stolov« namesto »Lije kot iz škafa«, kot običajno rečemo v Sloveniji.
Sestra Edina Spisák je iz Madžarske in je 6 mesecev služila v madžarsko-romunskem misijonu. Njen materni jezik je madžarščina in angleško se uči že veliko let.
Ko je bila Spisák še otrok, so odsvetovali, da bi hodila v navadno šolo zaradi njenih težav pri učenju. Kasneje so ji diagnosticirali disleksijo in je zelo trdo delala, da je ne le obvladala svoj materni jezik, temveč se je naučila tudi angleško. Na misijonu je bila postavljena v situacije, kjer mora govoriti angleško z misijonarskimi družabnicami in družinami, ki jih učijo. Prav tako uči angleščino kot drugi jezik.
Postala je dobra pri prepoznavanju odlik, ki ji pomagajo nadomestiti nekaj njenih učnih izzivov. Spisák je posebno dobra pri slovničnih načelih. Pravi: »Učenje jezika je kot učenje matematike. Rada poiščem slovnične vzorce in pravila za rešitev problema. V madžarščini imamo 3 čase, v angleščini pa jih je 12.«
Sestra Spisák dejavno išče priložnosti za uporabo težko naučenih jezikovnih veščin, da služi drugim pri prevajanju cerkvenega bogoslužja tujerodnim govorcem madžarščine, pred misijonom pa je služila invalidnim skupnostim preko Dobrodelne organizacije svetih iz poslednjih dni.
Starešina Samuel Jaccod je iz Sassarija v Italiji na otoku Sardinija. Njegov materni jezik je italijanščina, on pa se uči angleško in svoj misijon služi v Birminghamu v Angliji. »Da lahko govorim angleško in preskakujem med angleščino in italijanščino, moje srce navdaja s srečo in hvaležnostjo. Angleže veseli tudi to, da slišijo, kako nekdo poskuša govoriti njihov jezik s tako močnim italijanskim naglasom. Cenijo, da se trudim govoriti njihov jezik in razumeti svet preko njihovega rodnega jezika.«
Vsem tem misijonarjem je skupna hvaležnost za dar jezikov in optimizem za prihodnost. Lahko so razvili sočutje in razumevanje do ljudi različnih kultur in bodo te odnose in svoje nove jezikovne veščine lahko uporabili, da bodo povezovali ljudi in zavestno delali proti konfliktom in kulturnim delitvam v svetu.