Rim

Predsednik Oaks študentom v Rimu pove, zakaj je verska svoboda pomembna

Pravi, da morajo verni ljudje sodelovati, da »pomagajo, delujejo kot zatočišče in širijo versko svobodo po svetu«.

Predsednik Dallin H. Oaks iz Prvega predsedstva Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni je v govoru na univerzi Sapienza v Rimu rekel, da je verska svoboda neprecenljivo globalno dobro, vredna, da jo zaščitimo.

Predsednik Dallin H. Oaks govori na univerzi Sapienza v Rimu 14. decembra 2021.
Predsednik Dallin H. Oaks govori na univerzi Sapienza v Rimu 14. decembra 2021.

Prvi svetovalec v Prvem predsedstvu je pojasnil, da je Cerkev Jezusa Kristusa obnovljena veroizpoved (ni protestantska niti katoliška), in rekel: »Obnova polnosti krščanskega nauka nas uči, da je Bog ustvaril zemljo in nanjo postavil svoje otroke, da duhovno rastejo, tako da se pravilno odločajo med dobrim in zlom v skladu z njegovimi zapovedmi. Svoboda do odločanja je zatorej bistvena za Božji načrt.«

Predsednik Oaks je z navedki iz del profesorja z Univerze Brighama Younga, Cola Durhama, in dveh bratov apostolov, povedal več ključnih koristi verske svobode.

Rekel je, da zaščita verske svobode »ni povezana samo z zaščito drugih ključnih pravic, temveč tudi z drugimi družbenimi dobrinami, kot je ekonomska svoboda, višji bruto domači proizvod na prebivalca, boljši dohodki žensk, enakost spolov, višja stopnja pismenosti, boljše zdravje in izobrazba ter utrjevanje demokracije«.

Paolo Naso, profesor političnih ved in novinarstva, in predsednik Dallin H. Oaks iz Prvega predsedstva se rokujeta na univerzi Sapienza v Rimu 14. decembra 2021.
Paolo Naso, profesor političnih ved in novinarstva, in predsednik Dallin H. Oaks iz Prvega predsedstva se rokujeta na univerzi Sapienza v Rimu 14. decembra 2021.

Predsednik Oaks je rekel, da so druge koristi verske svobode pluralizem, mir in ustrezno ločevanje cerkve in države. Z navedkom iz govora starešine D. Todda Christoffersona je predsednik Oaks rekel: »Zgodovina verske svobode kaže, da spoštovanje obrodi spoštovanje. Vlade, ki ščitijo versko svobodo, imajo manj družbenih konfliktov in višjo stopnjo družbene povezanosti.«

Predsednik Oaks je obširno govoril še o eni koristi: dobrodelno delo, ki ga opravljajo verni ljudje. Iz govora starešine Quentina L. Cooka na Univerzi Notre Dame junija 2021 je prebral, da »verska odgovornost koristi posvetni družbi«, ker »religija navdihuje verne ljudi, da opravljajo množico dobrih del za dobro drugih«. Predsednik Oaks je naštel več primerov iz sveta svetih iz poslednjih dni v letu 2021:

  • Člani Cerkve Jezusa Kristusa po svetu so okrog šest milijonov ur služili v dobrodelnih in človekoljubnih projektih, ki jih sponzorira Cerkev (pri tem ne štejemo tega, kar člani naredijo sami).
  • Spletna stran JustServe pomaga več kot 655 tisoč prostovoljcem, da se povežejo in pomagajo ljudem v stiski v svojih skupnostih.
  • Cerkev v Italiji sodeluje s Katoliško cerkvijo in drugimi pri pomoči beguncem s hrano, zatočišči, medicinsko nego in urjenjem veščin.
  • Sveti iz poslednjih dni sodelujejo z muslimanskimi, judovskimi in krščanskimi organizacijami v sredozemskih državah pri obravnavanju sporov, lakote, bolezni in razseljevanja.
  • Cerkev sodeluje z indijsko vlado pri zagotavljanju boljše dostopnosti do pregledov vida, skrbi za porodnice in novorojenčke ter urjenja veščin. Cerkev je darovala tudi štiri milijone za koncentratorje kisika, ventilatorje in drugo medicinsko opremo.
  • Sodelovala je v več kot 575 drugih projektih v povezavi s covidom-19 v 74 državah.

Predsednik Oaks je podobno kot v svojem novembrskem govoru na Univerzi Virginia rekel, da je bistvena krščanska vrednota življenje v miru z drugimi – kar Cerkev imenuje »pravičnost za vse« – nujna, da verska svoboda uspeva.

Alessandro Saggioro, profesor zgodovine in religije na univerzi Sapienza v Rimu, govori študentom in univerzitetnemu osebju 14. decembra 2021.
Alessandro Saggioro, profesor zgodovine in religije na univerzi Sapienza v Rimu, govori študentom in univerzitetnemu osebju 14. decembra 2021.

»Dejanskost življenja je, da moramo kot sodržavljani pluralne družbe sprejeti nekatere zakone, ki jih ne maramo, in se naučiti živeti v miru z nekaterimi ljudmi, katerih vrednote so drugačne od naših,« je rekel. »Ne smemo pričakovati ali si prizadevati za popolno prevlado svojih stališč, temveč si moramo z medsebojnim spoštovanjem prizadevati za pravičnost za vse. Zato je seveda potrebno, da si prizadevamo razumeti izkušnje in skrbi drugih.«

Predsednik Oaks je rekel, da čeprav zakonski osnutek glede pravičnosti za vse v kongresu Združenih držav trenutno hira, »se zaradi pomembnosti potrebnih vrednot prizadevanja za spravo izplačajo«. Vzpostavljanje »delujočih odnosov med vladami in tistimi, ki si prizadevajo za svobodo vere oziroma prepričanja« je »predmet, pri katerem se lahko veliko naučimo drug od drugega,« je rekel.

Predsednik Oaks je navedel podatke, ki pravijo, da jih danes le malo ceni organizirane veroizpovedi in versko svobodo. Zakaj je temu tako? Verjetno, je dejal, zato ker smo izgubili nit Kristusovih osnovnih naukov, naj ljubimo Boga in bližnje.

»Z ljubeznijo in medsebojnim spoštovanjem, ki ju naročajo božanske zapovedi, moramo ugotoviti, kako vse naj se učimo drug od drugega, in okrepiti skupne poglede, ki nas držijo skupaj v trdni pluralni družbi,« je rekel. »Tako lahko preprečimo, da bi velike razlike glede pomembnih vrednot razklale našo državljansko enotnost.

Predsednik Oaks je rekel, da je pot naprej medverska solidarnost. Z navajanjem starešine Cooka je rekel, da morajo biti katoličani, evangeličani, judje, muslimani, sveti iz poslednjih dni in druge veroizpovedi, »del koalicije veroizpovedi, ki pomagajo, delujejo kot zatočišče in širijo versko svobodo po svetu«.

»Kot tisti, ki sem bil poklican, naj pričujem o Jezusu Kristusu in spodbujam mir in ljubezen, ki ju je učil,« je zaključil predsednik Oaks, »pričujem o moči teh idej in prosim za Božje blagoslove za vse, ki se zavzemajo zanje.«