Prijateljstvo s Kristusom

Sporočilo področnega voditelja

slika
slika
starešina Erich W. Kopischke, Nemčija drugi svetovalec v evropskem področnem predsedstvu

Odrešenik se je malo pred iztekom svojega zemeljskega delovanja srečal z apostoli. Vedel je, da bo kmalu uresničil največji dar za vse človeštvo. Vedel je, da bo to vključevalo trpljenje v Getsemaniju in kruto smrt na križu. Vedel je tudi, da bodo po njegovem trpljenju, smrti in vstajenju učenci morali nadaljevati njegovo poslanstvo. Vedel je, da ni dovolj, da zgolj priskrbi dragoceni dar odkupne daritve, ampak da je prav tako pomembno, da človeštvo njegov dar sprejme. Zato so se njegovi nauki večinoma osredotočali na to, kako kot njegovi učenci ta dar lahko izkoristimo kar najbolje.

Odrešenik je med drugim poudaril, kako pomembno je, da ostanemo blizu njega. Rekel je: »Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu, kajti brez mene ne morete storiti ničesar.«1

Nato je pojasnil, kako lahko ostanemo blizu njega tako, da je poudaril: »Če ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, prosíte, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo. /…/ To sem vam povedal, da bo moje veselje v vas in da bo vaše veselje dopolnjeno. To je moja zapoved, da se ljubite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil. Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da dá življenje za svoje prijatelje. Vi ste moji prijatelji, če delate, kar vam naročam.«2

Kristus je povedal preprosto formulo, kako v vsakdanjem življenju lahko pridemo do blagoslovov njegove odkupne daritve in smo deležni njegove pomoči in prijateljstva preprosto tako, da delamo naslednje tri stvari: Verjamemo vanj in v njegove besede, ljubimo druge in spolnjujemo njegove zapovedi.

Danes bi rad poudaril samo prvo točko: Verjemimo vanj in v njegove besede. Ko se v življenju soočamo z izzivi in ko postane težko, ali zares verjamemo vanj? Ali verjamemo, da se njegovi nauki zelo osebno nanašajo na nas? Rekel je: »Vaše srce naj se ne vznemirja. Verujete v Boga, tudi vame verujte!«3 Izaija je izrekel naslednjo pomirjujočo misel: »Gospod Bog bo obrisal solze z vseh obrazov.«4

Joseph M. Scriven (1819-1896) je bil star petindvajset let, zaljubljen in na tem, da se poroči. Dan pred poroko je njegova zaročenka utonila v tragični nesreči. Strtega srca je odplul iz svoje rodne dežele v Kanado, da bi začel novo življenje. Ko je tam delal kot učitelj, se je spet zaljubil in se zaročil z Elizo Roche, sorodnico enega svojih učencev.

Josephu so se znova razblinili upi in sanje, ko je Eliza, še preden sta se poročila, zbolela in umrla. Čeprav si lahko le predstavljamo notranji nemir tega mladega moža, nam zgodovina pravi, da ga je vera v Boga držala pokonci.

Nikoli se ni poročil, vendar je preostanek življenja preživel tako, da je ves svoj čas, denar in celo svoja oblačila namenjal temu, da bi pomagal ljudem z manj sreče. Življenje je posvetil temu, da je povsod, kamor je šel, širil Kristusovo ljubezen.

Približno v istem času, ko je umrla Eliza, je z Irske prejel novico, da je njegova mati bolna. Ker ni mogel k njej, ji je napisal tolažilno pismo in priložil eno svojih pesmi z naslovom Kakšnega prijatelja imamo v Jezusu.

 

Kakšnega prijatelja imamo v Jezusu (melodija: Israel, Israel, God Is Calling)

 

Kakšnega prijatelja imamo v Jezusu, vse naše grehe in bridkosti nosi!

Kakšen privilegij, da Boga za vse se v molitvi prosi!

O, kakšen mir pogosto izgubimo, o kakšno nepotrebno bolečino nosimo,

samo zato, ker Boga v molitvi za nasvet ne prosimo.

 

Ali imamo preizkušnje in skušnjave? Ali okrog nas so le težave?

Nikoli ne obupajmo, v molitvi se na Gospoda obrnimo.

Ali lahko najdemo tako zvestega prijatelja, ki mu lahko zaupamo?

Jezus pozna vsako našo šibkost; v molitvi se na Gospoda obrnimo.

 

Ali smo šibki in obteženi, s skrbmi obremenjeni?

Dragoceni Odrešenik, še vedno naše zatočišče, v molitvi se na Gospoda obrnimo.

Ali vas prijatelji prezirajo in zapuste? V molitvi se na Gospoda obrnite!

Vzel vas bo v naročje in vas ščitil; k njemu se po uteho zatecite.

 

Blaženi Odrešenik, obljubil si, da boš nosil vsa naša bremena.

Naj jih v iskrenih molitvah, Gospod, vse preložimo na tvoja ramena.

Kmalu v svetli, jasni slavi ne bo več nujen očenaš,

saj vnebovzetje, hvala in čaščenje bodo delež naš.

 

Molim, da bomo v tem velikonočnem času sami kar najbolje spoznali, da je Jezus Kristus naš prijatelj, pripravljen, da tolaži, pomaga in zdravi, če bomo le verjeli vanj in v njegove besede.

 

1 Janez 15:5

2 Janez 15:7, 11-14

3 Janez 14:1

4 Izaija 25:8