V naši večkulturni družini obilno praznujemo vse angleške, irske in nizozemske državne praznike. Moja žena Kirsty si rada da duška pri dekoraciji in tradicionalnih jedeh za noč čarovnic, Miklavža, božič in še veliko več, najini otroci in njihovi prijatelji pa so to oboževali!
Nekega večera sva se s Kirsty pogovarjala, kako bi za najine otroke lahko ustvarila podobno izkušnjo med generalno konferenco. Odločila sva se, da kot izbrano jed za generalno konferenco uvedemo domače rogljičke s šunko in sirom. Pripravila sva pobarvanke z evangelijskimi temami in besedne igre, da bi se lažje vključili v konferenčne govore. Na konferenčno jutro smo se oblekli v najboljša nedeljska oblačila. Imeli pa smo tudi veliko blazin in udobnih odej, iz katerih so otroci lahko gradili trdnjave in šotore, da bi se počutili varne, zaščitene in ljubljene. Radi smo gledali konferenco kot družina in uživali v navdihnjenih sporočilih cerkvenih voditeljev, medtem ko je našo hišo napolnjeval vonj po sveže pečenih rogljičkih. Mlajši otroci so poželi veliko pohval, ker so presedeli eno konferenčno zasedanje. Medtem ko sva od najinih starejših otrok sčasoma pričakovala malce več. Navdušenje nad generalno konferenco nam je vsem prineslo toliko radosti. Zdaj kot stara starša rada preko družbenih omrežij prejemava slike najinih vnukov, ki imajo podobne konferenčne izkušnje.
Ko beremo nagovor kralja Benjamina in kako so se ljudje pripravili, da bi prisluhnili njegovim besedam,(1) se lahko naučimo vsaj tri zelo pomembne stvari. Prvič, povabilo so razposlali po vsej deželi, podobno kot se nas vabi, naj pridemo in prisluhnemo našim današnjim cerkvenim voditeljem. Morda se lahko vprašamo: »Kako lahko poskrbim, da vabilo prejmejo vsi člani mojega oddelka in tudi moji bližnji in prijatelji, ki niso člani?« Drugič, beremo, da so se zbrali. Danes se nemara zbiramo kot družine ali skupine, v naših domovih ali zgradbah za bogoslužja. Gospod je rekel: »Kjer sta namreč dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi.«(2) V pogostem sestajanju je tolikšna moč.(3) In nazadnje, osredotočili so se na tempelj in se postavili tako, da so slišali besede odrešitve. Smem predlagati, da poskusimo storiti enako? Tempelj je kraj, kjer se srečata nebesa in zemlja, zatočišče pred viharji, ki divjajo v svetu, v katerem živimo, in kjer lahko pripravimo svoje srce in um za tisto, kar ima večne posledice. Prisotnost v Gospodovi hiši in vpetost v družinsko zgodovino sta krasna načina, da se v srcih in mislih pripravimo in smo duhovno bolj usklajeni, da bomo prejeli Božjo besedo, ki jo bodo izgovorila usta Božjih služabnikov.(4) Starešina Robert D. Hales je rekel: »Če boste molili z iskreno željo, da boste v teh konferenčnih sporočilih slišali glas nebeškega Očeta, vam v Gospodovem imenu obljubljam, da boste odkrili, da vam je spregovoril, da bi vam pomagal, vas krepil in vas vodil domov v svojo navzočnost.« (5)
Pričujem, da je to res. Ko s hvaležnostjo in veselim pričakovanjem pripravimo svoja srca, da jih Gospod vzame in jih zapečati za svoje dvore v nebesih (6), generalna konferenca lahko postane eden od najboljših časov v letu. In sicer nepozaben čas, ko se zberemo z družino in prijatelji in uživamo v privilegiju, da prisluhnemo našemu preroku, apostolom in drugim generalnim voditeljem, ki pripravijo navdihnjena sporoča, da blagoslovijo naša življenja. Postala bo čas za čudovito praznovanje, ko bomo prejeli osebno vodstvo in okrepili vero v Gospoda Jezusa Kristusa in nam bo to spremenilo življenje.
1. Mozija 2:1, 5–6
2. Matej 18:20
3. Moroni 6:5
4. Nauk in zaveze 1:38
5. sobotno dopoldansko zasedanje oktobrske generalne konference 2013
6. Hvalnica: »Come Thou fount of every blessing«, Glasba: John Wyeth (1770-1858), Besedilo: Robert Robinson (1735-1790)