V zadnjih letih je bilo veliko ljudi zaradi vojn, preganjanja oziroma naravnih nesreč razseljenih. Pogosto morajo nenadoma zapustiti svoje domove, ne da bi imeli čas ali možnost vzeti svojo lastnino.
Priti v drugo državo kot brezdomec in pogosto brez denarja, je zastrašujoče in osamljeno doživetje. Kent Miller, prostovoljec Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni v Središču prijateljstva v Peckhamu (jugovzhodni London), je rekel: »Dve stvari, ki ju poleg službe najbolj potrebujejo, sta iskreno prijateljstvo in sposobnost govoriti angleško.«
Sodobni sveti spisi nas opominjajo, naj »podpira[mo] šibke, dviga[mo] roke, ki so povešene, in krepi[mo] klecava kolena«. (Nauk in zaveze 81:5) Središča prijateljstva, ki jih organizira Dobrodelna organizacija svetih iz poslednjih dni, humanitarna veja Cerkve, beguncem nudijo kraj, kjer spoznajo nove prijatelje, se vključujejo, učijo novih veščin in pridobivajo občutek pripadnosti skupnosti. V sodelovanju z drugimi dobrodelnimi organizacijami, lokalnimi vladnimi in nevladnimi organizacijami pomagajo poskrbeti za potrebe številnih beguncev in priseljencev, ki prihajajo v Evropo.
Prvo od teh se je februarja 2018 odprlo v Atenah v Grčiji. Nudili so tečaje grščine, angleščine, kuhanja, slikanja in glasbe, pa tudi vadbe veščin za okrepitev.
Rimsko središče prijateljstva se je v sodelovanju z episkopalno cerkvijo odprlo maja 2018 in služilo 25 beguncem na teden. Do marca 2019 so imeli tedensko do 500 udeležencev. Nudili so jezikovne tečaje italijanščine, angleščine in francoščine kot tudi učenje življenjskih veščin in usposabljanje za delo.
Osebje v središčih so bili lokalni in mednarodni prostovoljci. Nudili so tudi pravno svetovanje in pomoč pri urejanju dokumentov.
Središča so odprli tudi v Peckhamu in Wembleyju (zahodni London) v Angliji. Nudili so tečaje English Connect (EC), znanje osnov računalništva, usposabljanja za službo in svetovanje za zaposlitev. Tedensko so nudili inštruiranje šolarjev.
Središča so se v začetku lanskega leta zaradi pandemije covida zaprla. Spletne tečaje središč v VB zdaj učijo prostovoljci od doma. Udeležujejo se jih udeleženci z vsega sveta. Nelson Hafen, ki je nadzoroval središče Wembley, je videl, da so se »med seboj in s svojimi učitelji spoprijateljili, ko so se skupaj učili«.
Peggy Powell, učiteljica v središču Peckham, se spominja, kako je pomagala Katherine pri učenju in postavljanju kariernih ciljev. Vesela je bila, ko je videla, da se je Katherine zaposlila kot začasna pomočnica učiteljice. »Ko je začela z našim EC tečajem, je v Angliji dve leti delala kot čistilka.«
V Jakobu 1:27 beremo: »Čista /…/ pobožnost /…/ je to: skrbeti za sirote in vdove v njihovi stiski ter se ohraniti neomadeževan od sveta.« Spreminjanje življenj beguncem s pristnim služenjem je bistvo teh središč. Spremenjena življenja prostovoljcev so spremljevalni pojav tega služenja. Gaylene Bickmore, še ena učiteljica, je razmišljala: »Tukajšnje poučevanje me je blagoslovilo bolj, kot vam lahko povem.«