Apostol se je v britanskem zgornjem domu udeležil tudi zasedanja o verski svobodi
21. JUNIJ 2016
Objava: Oxford, Velika Britanija
»Nihče od nas ne more prezreti globalne pomembnosti religije - v politiki, pri reševanju sporov, ekonomskem razvoju, človekoljubnih prizadevanjih in tako naprej,« je v četrtek, 9. junija 2016, na predavanju na St. Johns Collegeu Univerze Oxford dejal starešina Dallin H. Oaks iz zbora dvanajstih apostolov Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni.
Mormonski voditelj je nagovoril skupino, ki se osredotoča na versko svobodo, sklicana pa je bila v sklopu Seminarja o ustavni misli Rothermerjevega ameriškega inštituta Univerze Oxford, programa pravne fakultete o ustavni vladi, programa o religijah in mednarodnih odnosih (Regents Park College) in publikacije Oxford Journal of Law and Religion (Oxfordska revija o pravu in religiji).
»Vlada bi morala svojim državljanom zagotoviti versko svobodo,« je razpravljal starešina Oaks, nekdanji sodnik vrhovnega sodišča v Utahu in profesor prava na Univerzi v Chicagu, ki že več kot petdeset let piše in govori na temo verske svobode.
Starešina Oaks je dejal, da glasovi javnih osebnosti pomenijo izziv za zaščito religije; opazil je, da je zaščita slednje vključena v 18. členu Splošne deklaracije človekovih pravic Združenih držav Amerike iz leta 1948. »Druge javne osebnosti si prizadevajo religijo in vernike odriniti na rob, tako da poskušajo versko svobodo omejiti na poučevanje v cerkvah, sinagogah in mošejah, medtem ko ne dopuščajo udejanjanja verskih prepričanj v javnosti.«
Starešina Oaks je v sredo, 8. junija, dan pred nagovorom v Oxfordu, sodeloval tudi v vsestrankarski parlamentarni skupini (APPG) za mednarodno svobodo in verska prepričanja, na zborovanju britanskega zgornjega doma v Londonu. Skupina obstaja zato, da bi med parlamentarci, v medijih, vladi in javnosti pripomogla k večji prepoznavnosti mednarodne verske svobode kot človekove pravice.
»Medtem ko je pravica do religije oziroma prepričanja v kultivirani družbi nujno potrebna, je pomembno vlade spodbujati, da jo prestavijo na vrh svojega dnevnega reda,« je dejala baronica Elizabeth Berridge, članica britanskega zgornjega doma in sopredsednica APPG za mednarodno versko svobodo oziroma prepričanj. »Kot ena največjih vsestrankarskih parlamentarnih skupin v Veliki Britaniji pozdravljamo stalno podporo 24 zainteresiranih organizacij, vključno s predano podporo Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni. Takšna podpora je pri delu parlamenta v zvezi s to pomembno človekovo pravico neprecenljiva.
Med drugimi udeleženci zasedanja APPG so bili člani parlamenta; Robert P. George (Univerza Princeton), predsednik Komisije ZDA za mednarodno versko svobodo, in profesor Cole Durham (Univerza Brighama Younga, Mednarodni center za študij prava in religij). Na oxfordskem zborovanju sta govorila tudi baronica Berridge in Robert P. George.
Robert P. George je v Oxfordu dejal: »Vladni organi niso edini odgovorni za to, da so močni zagovorniki verske svobode. Ogromno odgovornost imajo tudi verske skupine. Verske skupine se morajo ne glede na teološke ali kulturne razlike nujno povezati s podobno mislečimi ljudmi, ki so na drugi strani verske delitve.«
Ugotovitve Pew Research Centra kažejo, da 84 odstotkov svetovnega prebivalstva pripada neki določeni veroizpovedi. Vendar glede na Pew 87 odstotkov prebivalstva živi v državah z visokimi ali zelo visokimi omejitvami verske svobode.
»Razumevanje religije in njenega odnosa do globalnih vprašanj in vlad je bistveno pri prizadevanjih za izboljšanje sveta, v katerem živimo,« je starešina Oaks rekel v četrtek v Oxfordu.
Starešina Oaks je nadaljeval: »Čeprav v večjem delu sveta verske svobode ne poznajo, drugod pa slednji grozi sekularizem in ekstremizem, zagovarjam ideal, v katerem so svobode, ki jih religija prizadeva zaščititi, dane od Boga in prirojene, vendar se uresničujejo v vzajemno dopolnjujočih se odnosih z vladami, ki si prizadevajo za blaginjo vseh državljanov.«
»V zahodni civilizaciji so veliko najvidnejših moralnih napredkov spodbudila verska načela, pridiganje s prižnice pa prepričalo v uradno sprejetje,« je dejal starešina Oaks.
Starešina Oaks je rekel, da večino dobrodelnega dela v ZDA »izvira iz in se še vedno sponzorira predvsem preko verskih organizacij in verskih pobud«. Dodal je, da zahodne družbe skupaj ne drži uveljavljanje zakonov, temveč tisti, ki zaradi svojih verskih prepričanj prostovoljno spoštujejo statute.
»Vztrajam, da so verski nauki in versko spodbujena dejanja vernikov bistvena za svobodno in uspevajočo družbo in da še naprej zaslužijo posebno pravno zaščito,« je pojasnil.
Starešina Oaks je dejal, da med vladami in religijami obstajajo dopolnjujoče odgovornosti ter da »imajo vlade očitno pravico pričakovati poslušnost zakonom in spoštovanje kulture« in da nobeni državi ni treba nuditi zatočišča organizacijam, ki promovirajo terorizem.
Rekel je, da so dopolnjujoče vloge religij in vlad v Evropi danes »na resni preizkušnji«.
»Zaradi ogromnega pritoka beguncev, ki so večinoma muslimanske vere in kulture, v države z različnimi kulturami in z različnimi verstvi očitno prihaja do resnih političnih, kulturnih, družbenih, finančnih in verskih izzivov,« je dejal starešina Oaks. Toda uporabil je primer svoje lastne vere, Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni, da bi pokazal, kako verstva in verske organizacije lahko pomagajo kratkoročno in dolgoročno.
Mormoni ne glede na versko pripadnost nudijo pomoč beguncem v Evropi, kakor tudi pri drugih človekoljubnih prizadevanjih po svetu. Cerkev je bila leta 2015 vključena v 177 projektov nujne pomoči v 56 državah. Poleg tega ima več kot milijon ljudi po svetu korist od na stotine projektov, na primer za čisto vodo, cepljenje in okulistična zdravljenja.
Med drugimi primeri je leta 2015 partnerstvo med LDS Charities, človekoljubno vejo Cerkve, in fundacijo AMAR s sedežem v Britaniji, da so zgradili osnovna zdravstvena središča za manjšino Jezidov v severnem Iraku, ki jih je obstreljevala ISIS, in petletna pomoč v jugovzhodni Aziji po potresu in cunamiju leta 2004, zaradi katerega je v štirinajstih državah umrlo na tisoče ljudi.
»Skrb za revne in pomoči potrebne v naši Cerkvi ni izbirna ali slučajna,« je rekel starešina Oaks.
Predavanje je zaključil z razglabljanjem o več prednostih, ki jih ima Cerkev, zaradi katerih je njen vpliv lahko veliko večji, vključno z izkušenimi prostovoljci, finančnimi prispevki, ki jih darujejo člani, in ker je globalna organizacija proaktivnih članov, ki jih je moč takoj mobilizirati. Cerkveni voditelji so marca 2016 pozvali ženske vseh starosti, naj v svojih lokalnih skupnostih pomagajo beguncem.
Starešina Oaks je tudi predvideni ključni govornik na otvoritvi vsakoletne konference britanske in irske pravne družbe J. Reuben Clark, ki bo v petek, 10. junija, potekala v Chorleyju v Lancashiru.