Starešina Uchtdorf ukrajinskim beguncem na Poljskem pove, da je Bog z njimi

Starešina Dieter F. Uchtdorf iz zbora dvanajstih apostolov Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni je v nedeljo, 10. aprila 2022, ukrajinskim beguncem na Poljskem prinesel sporočilo upanja, osredinjenega na Kristusa.

Apostol, ki je bil med drugo svetovno vojno sam dvakrat begunec, je članom Cerkve ves dan govoril o Kristusovi luči in upanju. Na posebnih duhovnih minutah za begunce, ki so potekale v Varšavi, je prebral odlomek iz Nove zaveze, ki govori neposredno o stiski beguncev. Na primer, Pavel v osmem poglavju Pisma Rimljanom vpraša: »Kdo nas bo ločil od Kristusove ljubezni? Mar stiska ali nadloga, preganjanje ali lakota, nagota ali nevarnost ali meč?« In odgovori, da nas nič »ne bo mogl[o] ločiti od Božje ljubezni v Kristusu Jezusu, našem Gospodu«.

Starešina Uchtdorf je ukrajinskim beguncem povedal, da je ta odlomek »tako pristen in tako aktualen, kot je bil pred dva tisoč leti. In za pristnega se je izkazal velikokrat odtlej. /…/ Osredotočenost na Jezusa Kristusa je osredotočenost, ki vas bo v srcu navdala z mirom, da se boste skozi vse to lahko prebili v enem kosu, tako kot se lahko nasmehnete svojim otrokom. In če vašega moža, vašega očeta, vašega prijatelja ni z vami, lahko nanj mislite in zanj molite. In ko boste spet skupaj, boste rekli: »Vedela sem, da se bo to zgodilo, saj verjamem, da se bodo vsem nam spet zgodile dobre stvari.’ In dobre stvari se vam bodo zgodile.«

Neki človek, po rodu Nemec, je spomnil tudi na zgodbo o Jezusu, ki je na prošnjo svojih zaskrbljenih učencev pomiril vihar in jezero (gl. Marko 4).

»Nenadoma je nastal vihar, kakor vaš vihar zdaj,« je dejal starešina Uchtdorf. »[Kaj je Jezus] rekel svojim apostolom, [potem ko je pomiril vihar]? ‘Ali še nimate vere’? A to je takrat, ko se ladja potaplja, težko. A rekel je prav to. In pomiril je jezero. Tako so se naučili lekcijo, da morajo verjeti in verovati.«

Starešina Uchtdorf je potem položaj beguncev primerjal s položajem učencev ob Tiberijskem jezeru po Jezusovi smrti in vstajenju (gl. Janez 21). Apostoli so bili potrti. Njihov Mesija je umrl. Niso vedeli, kaj naj storijo.

»Vsega je bilo konec. Uresničila so se najhujša pričakovanja. Ne morem si predstavljati, kako so se počutili – prav kakor si ne morem predstavljati, kako se počutite [kot begunci danes],« je rekel starešina Uchtdorf. »Povsem pretreseni so na jezeru skušali ribariti – to, kar so znali, bili so strokovnjaki – vendar niso nič ujeli. Tako se nemara zdaj včasih počutite vi. Ne morete delati tega, kar običajno delate.«

In prav kakor je Jezus tem apostolom rekel, naj vržejo mrežo na drugo stran čolna, da bodo našli ribe, prav tako morajo ti begunci iskati luč na neobičajne načine.

»Bodite odprti za prilagajanje,« je rekel starešina Uchtdorf. »Vedite, da vas ima Odrešenik rad. Ve za vaše žrtvovanje. Pripravljen vas je objeti s svojimi rokami, s svojo ljubeznijo.«

Apostol je beguncem povedal, da so »zgled dobrote, odločenosti, ker sledijo poti prostosti in svobode, in ker se zavzemajo za to, kar je prav, ter da so luč številnim narodom.« Rekel je, da bodo številni ljudje gledali nanje in govorili: »Če to zmorejo oni, zmoremo tudi mi.« Spodbudil jih je, naj ne podcenjujejo moči svojega zgleda. »Vedite, da je Bog z vami,« je rekel. »Blagoslovil vas bo. In napravil bo, da bo na koncu vse prav, kakor to vselej počne. Morda ne po našem časovnem razporedu. Zagotovo pa po njegovem.«

Starešina Uchtdorf je begunce rotil, naj jezo premagajo z ljubeznijo, naj se s sovraštvom soočijo z dobroto in naj laži premagajo z resnico.

»Stopajte skozi življenje in zaupajte Bogu in vanj verujte,« je rekel. »Blagoslavljam vas, da boste doživeli, da vas bo skozi to življenje vodila Gospodova roka.«

Beguncem je spregovorila tudi Harriet, žena starešine Uchtdorfa. Rekla je: »Vem, da vas nebeški Oče pozna. Vem, da Jezus Kristus ljubi prav vsakega od vas. Res vas ljubi, /…/ niste sami.«

Maryna Bovt, ena od begunk, je rekla, da je starešina Uchtdorf s svojim obiskom »izkazal veliko podporo vsem Ukrajincem«. Apostolova navzočnost ji je pomagala uvideti, da Cerkev ne prepozna le potreb njenih ljudi, ampak tudi njihove občutke.

Maryna je tudi rekla, da bodo besede starešine Uchtdorfa ključne za lažje vztrajanje v napornih dneh, ki so pred njo.

»Veste, zelo težko je imeti rad vse, razumeti vse, ko naši ljudje trpijo,« je rekla. »Razumem, da je edina možnost, da smo del Kristusa.«

Sveti na Poljskem beguncem iz Ukrajine pomagajo s hrano, vodo, zdravili, zavetiščem in drugim, kar potrebujejo.

Marcin Kulinicz, neki moški v Varšavi, je ustvaril Facebook stran, ki ima zdaj 9.000 ljudi, ki podpirajo begunce. Njegova skupina je do danes zbrala dovolj zalog za šest pošiljk v Lvov and Kijev. Rekel je, da v teh mračnih časih lahko vidimo Božjo roko zaradi vse večjega zaupanja med ljudmi.

»V času vojne morajo ljudje bolj zaupati drug drugemu. /…/ Zaupati sem moral številnim drugim,« je rekel. »In veliko ljudi mi je zaupalo, včasih svoje življenje – ali ko sem begunce – in njihove ljubljene – pripeljal sem na Poljsko. Prevažal sem žene in otroke drugih ljudi.«

Marcin je rekel, da je pomembno vedeti, da je pomoč beguncem podobna maratonu in ne šprintu.

»Pomoč vojnim beguncem in obnova v vojnem času je dolgotrajno prizadevanje,« je rekel. »Veliko ljudi so ponavadi osredotoča na prostovoljno delo in darovanja – in to je čudovito. A to je nekaj, kar bo trajalo leta, in biti moramo pripravljeni zares dolgoročno.«

Še ena prostovoljka, Agnieszka Mazurowska iz Varšave, je rekla, da rada pomaga in posluša.

»Razumem, da pomagati pomeni imeti rad ljudi. In rada imam vse ljudi po svetu,« je rekla. »Ko torej pred sabo vidim mamico, samo z otroki, ali nosečnico, zanjo in zanje občutim veliko ljubezen in moram jim pomagati. To je moja dolžnost. Verjamem v Kristusa, zato poskušam živeti kakor on, zato tako delujem.«