Starešina Patrick Kearon iz zbora dvanajstih apostolov je zbranim svetovnim verskim voditeljem v Kazahstanu v sredo, 17. septembra 2025, povedal, da vzorec za vzpostavitev mirnejšega sveta lahko najdemo v trenutni koreniti obnovi saltlaškega templja.
Voditelj Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni je dejal, da gre pri kompleksnem projektu z na stotine posamezniki, ki prispevajo svoje edinstvene spretnosti za »nekaj večjega od sebe«, za močno metaforo krepitve medsebojnih odnosov.
»Vemo, kako drugače je, če odnosom z drugimi namenjamo enako skrbnost, kot jo posvečamo našemu zgodovinskemu templju,« je starešina Kearon rekel tistim, ki so se zbrali na osmem kongresu voditeljev svetovnih in tradicionalnih verstev v Palači neodvisnosti v Astani v Kazahstanu. »Hvaležen sem za skupno prizadevanje – ki sega preko zidov templjev, cerkva, sinagog in mošej – da ta prostor med nami obravnavamo z enakim občutkom spoštovanja in namenom.«
Starešina Kearon je dodal, da se sveti prostor med ljudmi lahko vzpostavlja na več načinov, denimo, da si vzamemo čas za poslušanje, da sodbo zamenjamo s sočutjem in da se spomnimo, da je »to, kar nas združuje, veliko večje od tega, kar nas morda razdvaja«.
»Tako kot svete zgradbe rastejo kamen za kamnom, tako se vzpostavljata tudi mir in razumevanje, trenutek za trenutkom, srečanje za srečanjem,« je dejal.
Apostol je vse navzoče povabil, naj se udeležijo praznovanja ob dnevih odprtih vrat saltlaškega templja, ki se bo začelo aprila leta 2027 in bo trajalo šest mesecev.
Tema plenarnega zasedanja je bila »Dialog verstev: sinergija za prihodnost«. Apostolu se je pridružil starešina Matthew S. Holland od sedemdeseterih, ki vodi globalna komunikacijska prizadevanja Cerkve. Drugi pomembni udeleženci srečanja so bili moskovski patriarh Kiril in veliki imam Al-Azharja šejk Ahmed el-Tayeb.
Ohranjanje verskih krajev
Na kongresu je govoril tudi starešina Holland, ko je v torek nagovoril posebno zasedanje, ki se je osredotočalo na ohranjanje svetih prostorov. Generalni voditelj sedemdeseterih je dejal, da ohranjanje svetih tal še nikoli ni bilo pomembnejše.
»Na tej zemlji so kraji in prostori, ki bi jih morali obravnavati posebno spoštljivo in skrbno,« je dejal starešina Holland. »To ne velja le zato, ker so bili preprosto zgrajeni ali ker preprosto obstajajo, ampak zaradi tega, kar se dogaja v njih in okoli njih.«
Ob upoštevanju pomembnosti verskih krajev in ker se je na kongresu zbralo tako veliko svetovnih verskih voditeljev, je starešina Holland dejal, da je »primerno, celo nujno«, da pozovemo k njihovi zaščiti.
»Med drugim to pomeni, da pozovemo vlade, novinarje, turiste in druge, da spoštujejo svetost in pravila za dostop, ki jih določena veroizpoved lahko odredi za svoj sveti kraj in obrede, ki sodijo zraven.«
Starešina Kearon je v sredo povedal svojo zgodbo o tem, kako se naučimo ceniti versko raznolikost in sveti prostor drugih veroizpovedi. Rekel je, da se je kot fant preselil iz rodne Anglije v oddaljeno državo z zelo drugačno kulturo, podnebjem in versko krajino. Bolje je dojel, kaj je bilo sveto za prijatelje iz države gostiteljice.
»Tih in spoštljiv pristop družin do njihovih verskih obredov in običajev je bil zame čudovit zgled,« je dejal starešina Kearon. »Njihovi sveti kraji so imeli zanje svet status in to so mi izrazili s svojim zgledom predanosti. Vstop na njihove svete kraje je postal ljub privilegij. Spoznal sem, da ni treba, da bi bil določen sveti prostor tudi moj sveti prostor, da bi v meni vzbudil občutek svetega.«
Apostol je dejal, da je takšno spoštovanje drugih ključna sestavina pri vzpostavljanju miru in človeške povezanosti. Poudaril je, da so sočutje, dialog, poslušanje in razumevanje temeljni kamni zaupanja in prijateljstva.
»Lahko popravimo, kar je strto, okrepimo, kar je krhko, in začrtamo prihodnost, v kateri bo mir nadomestil strah,« je dejal starešina Kearon. »Lahko se zbližamo in vzpostavimo povezave prav tako premišljeno in polni upanja, kakor gradimo in ohranjamo dejanska svetišča. S tem bomo najbolje uresničili takšen svet, ki ga te zgradbe predstavljajo – nebeški kraj na zemlji. Hvala, ker ste takšni graditelji.«
Dodatna srečanja in dogodki
Poleg nagovora na kongresu se je starešina Kearon tudi zasebno sestal z več voditelji drugih verstev in s predstavniki kazahstanske vlade.
Sam kongres je dragocen zaradi govorov in ločenih zasedanj, je dejal starešina Kearon. Najdragocenejši vidik srečanja so posamezni sestanki, ki krepijo povezanost, razumevanje in prijateljstvo.
»Vse bolj razumemo. Vemo, kaj imajo v mislih, in imamo toliko skupnega,« je rekel starešina Kearon. »Zlasti ko se zberemo na srečanjih, kot je to, se ne osredotočamo na teh nekaj stvari, ki bi nas lahko ločile. Osredotočamo se na to, kar nas povezuje, in na to, kar bi lahko počeli skupaj.«
Starešina Kearon je dejal, da je opazil, da je v osrčju letošnjega kongresa »hrepenenje vseh teh veroizpovedi, da bi našli mir za današnji čas, za naše otroke in otroke naših otrok«.
»To je težko narediti v nemirnem svetu, toda ko združite milijone – verjetno milijarde ljudi – ki jih predstavljajo tukajšnji voditelji, je pomembno, da pri teh pogovorih sodelujemo in da si skupaj prizadevamo za te zelo pomembne cilje.«
Ta kongres verskih voditeljev, ki poteka na tri leta, je bil prvič organiziran leta 2003 kot odziv na napade 11. septembra. Starešina Paul B. Pieper od sedemdeseterih, ki je govoril leta 2009, je bil prvi voditelj Cerkve, ki je sodeloval. V vseh teh letih so sodelovali še starešina Jörg Klebingat od sedemdeseterih (2015), starešina Alexey V. Samaykin, nekdanji predsednik vzhodnoevropskega področja (2018) in starešina Ulisses Soares iz zbora dvanajstih apostolov (2022).