5. junija obeležujemo svetovni dan varstva okolja. Neprofitni, aktivistični in politični voditelji bodo spregovorili o onesnaževanju, izgubi biotske raznovrstnosti in podnebnih spremembah. Medtem ko se o okoljskih temah za govorniškim pultom med bogoslužjem Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni morda redko govori, je svetospisni kanon Cerkve poln ekoloških modrosti.
»Kot sveti iz poslednjih dni se osredotočamo predvsem na skrb za ekleziastične in družinske zadeve,« je lanskega oktobra na simpoziju o okoljskem upravljanju rekel starešina Steven E. Snow od sedemdeseterih.[1] Čeprav je to prav in dobro, so zvesti odgovorni tudi za »zemljo okrog nas, in sicer samo Zemljo,« je dodal.
Sveto pismo z zgodbami o stvarjenju in prilikami, ki jih je Jezus Kristus povedal o semenih, pšenici, ovcah in drevesih, nudijo bogate prispodobe in zbujajo spoštljivost do narave.
Zunaj Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni ni veliko znano o tem, kaj Mormonova knjiga, Nauk in zaveze in Dragoceni biser lahko prispevajo k okoljski etiki. Cerkev ima te knjige svetih spisov poleg Svetega pisma za Božjo besedo.
Snov je pomembna
Krščanski misleci na božansko gledajo tradicionalno kot na nekaj popolnoma zunaj fizičnega sveta. To utemeljujejo tako, da je zato, ker je snov minljiva, v primerjavi z duhovnim tudi podrejena in manjvredna. Drugi ocenjujejo, da takšna miselnost težko spodbuja skrb za naravno okolje. Sveti spisi svetih iz poslednjih dni mirijo to opazno razdvojenost med duhom in snovjo.
»Nič takšnega ne obstaja kakor brezsnovna snov. Ves duh je snov, vendar je bolj prefinjen oziroma čist in ga lahko prepoznajo le čistejše oči,«[2] navaja knjiga Nauk in zaveze. Mormonova knjiga uči, da sta stvarjenje in stvarnik tesno povezana, in slednjega imenuje »Bog narave«.[3]
V naukih in običajih Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni narava ni nikoli predmet čaščenja ali oboževanja. Vseeno »ne smemo omalovaževati božanskega v stvarjenju,«[4] se je zavzel Russell M. Nelson, ki je predsednik Cerkve postal 14. januarja 2018. »Skrbeti moramo za Zemljo, biti njeni modri skrbniki in jo ohraniti za prihodnje rodove.«
Trajnostna potrošnja
Danes veliko potrošnikov pričakuje, da bodo sadje in zelenjavo po svojem izboru skozi vse leto našli na policah svojih lokalnih veleblagovnic. Pogosto hrana prepotuje veliko kilometrov, da pride do namembnega kraja, kjer je v tistem času ne morejo pridelovati. Knjiga Nauk in zaveze svetuje, naj jemo »vsako zelišče v obdobju le-tega in vsak sad v obdobju le-tega«[5]. Čeprav za svete iz poslednjih dni to ni strog verski zakon, sezonska krajevna prehrana zmanjšuje potrato goriva in znatno zmanjšuje onesnaževanje.
»Vse stvari, ki jih daje zemlja v obdobju le-teh,«[6] kot pravi še en razdelek iste knjige, so dane »za hrano in za obleko, za okus in za vonj, za krepitev telesa in za poživitev duha«[7]. »Da bi se uporabljalo preudarno, ne s pretiravanjem niti ne z uničevanjem.«[8]
Kot navajajo sveti spisi svetih iz poslednjih dni, je Bog »vsakogar [napravil] odgovornega kot skrbnika zemeljskih blagoslovov«[9]. Mormonova knjiga hvali »odlične kakovosti številnih rastlin in korenik, ki jih je Bog pripravil za odstranjevanje vzroka bolezni«[10]. Vseeno je uporabljanje obilnih virov njegovega stvarjenja, ne da bi jih delili z »revnim in pomoči potrebnim«[11], vredno obsojanja
Žive duše
V Dragocenem biseru sta dve poročili o stvarjenju. Prvo opisuje, da je Bog ustvaril človeka kot živo dušo.[12] Vendar se isto nanaša na rastline[13] in živali[14] – tudi one so postale »žive duše«. Starešina Marlin K. Jensen, častni generalni voditelj, je povzel: »Ljudje, ki so v življenju povezani z živalmi, so običajno srečnejši. Vsaj zame nebesa niso nebesa, če živalsko kraljestvo ne bi bilo del Božjega kraljestva.«[15]
Glede na »Besedo modrosti«, zdravstveni kodeks, ki je vključen v Nauk in zaveze, bi morali meso »uporabljati varčno«.[16] To je potrdil navdihnjeni prevod Geneze Josepha Smitha: »In zagotovo krvi ne smete preliti, le za meso, da si ohranite življenje; in kri vsake živali, bom zahteval iz vaših rok.«[17]
Veliko onesnaženje
Mormonova knjiga napove, da bo »na obličju zemlje [velika] omadeževanost,«[18] in povezuje naravne katastrofe, to je »požare in divje viharje in dimne meglice v tujih deželah,«[19] z grešnim obnašanjem, kot sta ropanje in laganje. Ta povezava kaže na to, da gre pri okoljskih krizah za več kot le onesnaženje s plini v atmosferi. Lahko nakazuje na globljo duhovno krizo.
Člani Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni ne trdijo, da so boljši vsakdanji kristjani niti bolj predani skrbniki Zemlje kot ljudje drugih veroizpovedi. Vendar se jim zdijo nasveti iz Svetega pisma in svetih spisov obnove glede skrbi za naravo navdihujoči in spodbudni.
[1] Starešina Steven E. Snow, The Moral Imperative of Environmental Stewardship, 10. oktober 2018.
[2] Nauk in zaveze 131:7-8
[3] 1 Nefi 19:12
[4] Predsednik Russell M. Nelson, The Creation, April 2000.
[5] Nauk in zaveze 89:11
[6] Nauk in zaveze 59:18
[7] Nauk in zaveze 59:19
[8] Nauk in zaveze 59:20
[9] Nauk in zaveze 104:13
[10] Alma 46:40
[11] Nauk in zaveze 104:18
[12] Mojzes 3:7
[13] Mojzes 3:9
[14] Mojzes 3:19
[15] Starešina Marvin K. Jensen, Living after the Manner of Happiness, december 2002.
[16] Nauk in zaveze 89:12
[17] Joseph Smith Translation, Genesis 9:11
[18] Mormon 8:31
[19] Mormon 8:29