Sporočilo področnih voditeljev
Nova opredelitev izjave, da so »ljudje /…/, da bi imeli radost«, bi se lahko glasila, da »obstajate samo zato, da bi bili radostni«.
Ko skušamo v svoje življenje privabiti več božanskega vodstva, lahko upoštevamo spodbudno dognanje predsednika Nelsona, ki pravi: »Nebes nič ne odpre bolj kot kombinacija vedno večje čistosti, natančne poslušnosti, iskrenega prizadevanja, tega, da se vsak dan gostimo s Kristusovimi besedami v Mormonovi knjigi in da čas redno posvečamo delu v templjih in družinski zgodovini.«
V templju se učimo o namenu življenja, kdo smo, od kje smo prišli, zakaj smo tukaj in kam bomo šli po tem življenju.
Vsega ne moremo nadzorovati, kar dokazuje ta virus, lahko pa radostno delamo, kar je v naši moči. Nato lahko terjamo obljube iz nebes, ko mirno stojimo in gledamo, kako se razodeva Gospodova roka.
Molim, da bomo v tem velikonočnem času sami kar najbolje spoznali, da je Jezus Kristus naš prijatelj, pripravljen, da tolaži, pomaga in zdravi, če bomo le verjeli vanj in v njegove besede.
Oba upata »na boljši svet, da, in sicer na mesto na Božji desnici«. Oba sta se zavedala svojih napak in pomanjkljivosti, vendar to ni omajalo njunega upanja in zaupanja v Odkupiteljevo milost in dobroto.
Kesanje je Gospodov postopek, ki prinaša duhovno rast in radost – radost odkupitve v njem.
Če hočemo v teh zelo težkih časih prestati preizkušnje, skušnjave in izzive, ki nas doletijo, in se navsezadnje vrniti domov k nebeškemu Očetu, je bistveno, da nadaljujemo v veri.
Kako iz dneva v dan proslavljamo njegovo življenje, ne da bi proslavljali samo posamična dogodka, ki sta označila začetek in konec njegovega svetega delovanja na zemlji?
Ko premišljujemo o zadnji konferenci in se pripravljamo na naslednjo, se spomnimo, da so te za nas privilegiran čas, ko v svojem življenju lahko zmanjšamo razdaljo do Božjega, in naša popolna priložnost, da se dotaknemo Božje roke.