Pomislimo na veliko sijajnih resnic, ki jih je nebeški Oče svojim otrokom razodel od evangelijske obnove, zlasti na razodetja, ki so smo jih prejeli v zadnjih nekaj letih. Rad bi, da bi se za trenutek poglobili v blagoslove, povezane s temi razodetji. Mar med premišljevanjem ne občutimo hvaležnost in ljubezni za vse vodstvo, ki smo ga v tem poslednjem razdobju deležni od naših prerokov? Ali zaradi teh razodetij vsi v srcih čutimo, da se spreminjamo?
Odrešenik nas resnično navdihuje k temu, da v njem krepimo vero, da sklenemo zaveze in ostanemo na poti učencev. Razodetja, ki smo jih prejeli, nas vse opominjajo, naj se dvignemo in skrbno služimo bolj plemenito in sveto. Ko se na ta razodetja osredotočimo, to, da se pokesamo ter postanemo resnični služabniki in orodje v Gospodovih rokah, postane prioriteta. Ko sledimo preroku in po teh resnicah živimo, svoje domove spreminjamo v svetišča vere in središča1 evangelijskega učenja, kjer naš učitelj postane Gospod.
Neskončno sem hvaležen za tiste, ki so služili moji ženi in ji pristno predstavili evangelij, ko je bila stara štirinajst let. Sprejela je povabilo, naj sledi Kristusu, in se krstila v Malagi v Španiji. Ker so ji prijatelji, ki so ji v mladosti pomagali, da se je zbližala s Kristusom, služili, je spoznala, da je služenje sestavni del našega lastnega kesanja. Tako se v srcih obrnemo k Bogu in njegovim otrokom. Nekaj let po krstu je povsem sama odpotovala v švicarski tempelj, da bi služila tistim na drugi strani tančice. V Zollikofnu sva se spoznala in prav tam sva se tudi pečatila za čas in večnost.
Kot družina čutimo privilegij, ker imamo priložnost, da živimo v tem razburljivem razdobju, ko si doma vsi prizadevamo, da bi »bili boljši in da bi bila naša dejanja boljša kot doslej«.2 Vsi se lahko pokesamo in sledimo Kristusu neodvisno od osebne situacije, poročeni, samski ali ločeni, ovdoveli ali če smo se znašli v kakršnih koli težkih okoliščinah. Resnično kesanje se osredotoča na Kristusa in njegovo odrešilno moč.Je nekaj osebnega med njim in nami. Kakor Gospod govori našim prerokom, govori tudi nam in nas osebno ozdravi. Kaže nam pot in nam lajša bremena, če mu prisluhnemo, če se obrnemo k njemu, če mu sledimo in se odločimo, da se bomo pokesali.
Ko to naredimo in sprejmemo Kristusovo odkupno daritev, se h Gospodu začnemo obračati bolj strtega srca in skesanega duha. To je pomen spreobrnitve. Skesana duša je spreobrnjena duša in spreobrnjena duša je skesana duša.3
Kesanje je Gospodov postopek, ki prinaša duhovno rast in radost – radost odkupitve v njem.4 Želi, da se spremenimo – da postanemo manj podobni naravnemu človeku 5 in bolj njemu.6
Molitev, preučevanje svetih spisov, družinski večer ter »Pridi in hodi za menoj« so temeljni stebri tega, da ustvarimo okolje, ki nas kliče h kesanju, ter najdemo trajno radost in srečo.
Ta prizadevanja odpirajo nebeška vrata, da se izlije osebno razodetje in želja po vsakdanjem kesanju. Velikega greha se potem ne odločimo opustiti samo enkrat, temveč je to začetek osebnega potovanja do popolne spremembe mišljenja. Če Odrešenika postavimo v središče svojega življenja, sprožimo postopek, s katerim se v srcu popolnoma spremenimo. Naj nas Gospod blagoslovi in nam pomaga, s pričevanjem Svetega Duha, da bomo prejeli osebno potrditev Gospodovih razodetij, danih v teh poslednjih dneh, se pokesali in mu sledili!
1+2 Gl.: Russell M. Nelson, »Postanimo vzorni sveti iz poslednjih dni«,generalna konferenca, okt. 2018.
3+4 Gl.:Russell M. Nelson, »Kesanje in spreobrnitev«, generalna konferenca, apr. 2007.
5 Gl.: Mozija 3:19
6 Gl.: 3 Nefi 27:27