S težkim srcem oznanjamo, da je v soboto, 27. decembra 2025, ob približno 3.15 zjutraj po gorskem času zaradi zapletov, povezanih z boleznijo ledvic, v družinskem krogu umrl predsednik Jeffrey R. Holland, predsednik zbora dvanajstih apostolov Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni. Star je bil petinosemdeset let.
»V Cerkvi ni [bilo] nikogar, ki bi poučeval bolje.«
– starešina Quentin L. Cook
Predsednik Holland je apostol postal 23. junija 1994. Takrat je služil kot sedemdeseteri generalni voditelj (1989–1994). Predsednik Holland je bil pred rednim služenjem v Cerkvi predsednik Univerze Brighama Younga (1980–1989), pooblaščenec za cerkveni izobraževalni sistem (1976–1980) in dekan kolidža za versko izobraževanje na Univerzi Brighama Younga (1974–1976). Na Univerzi Brighama Younga je diplomiral iz angleščine in magistriral iz verskega izobraževanja. Na Univerzi Yale je pridobil tudi naziv magistra in doktorja filozofije iz ameriških študijev.
»Predsednika Hollanda imam rad že od tistih zgodnjih dni, ko sem bil [mlad misijonar],« je rekel starešina Quentin L. Cook iz zbora dvanajstih apostolov, ki je bil družabnik predsednika Hollanda na misijonu v Angliji v zgodnjih šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Starešina Cook je rekel, da je že tedaj opazil, kako se dvajsetletni starešina Holland edinstveno izraža. Imel je »izjemen« talent za poučevanje evangelija in tudi »izredno duhovno globino«, je rekel starešina Cook. »Takrat je bil izjemno dober in v Cerkvi [ni bilo] nikogar, ki bi poučeval bolje.«
Predsednik Holland je preživel svojo ženo Patricio Terry, ki je umrla 20. julija 2023. Imela sta tri otroke, trinajst vnukov in več pravnukov.
Odraščal je v domu, kjer je bil vselej ljubljen
Prvo srečanje s predsednikom Hollandom je bilo podobno srečanju z nekom, ki ga poznaš vse življenje. Čvrsto vam je stisnil roko, vas srčno potrepljal po hrbtu, se vam toplo in prikupno nasmehnil in vam navdušeno, a iskreno rekel: »Kako ste?«
Njegova pristna ljubezen do drugih je bila zgolj ena od lastnosti, zaradi katere je ta apostol Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni tako učinkovito razglašal evangelij Božjega Sina. Predsednik Holland »je globoko duhoven in tudi izjemno dovzeten. /…/ Ljudi vselej navdihuje in spodbuja in jih zbližuje s Kristusom,« je nekoč pripomnil predsednik James E. Faust (1920–2007) iz Prvega predsedstva Cerkve. »Ima čudovito sposobnost, da ljudem daje občutek, da so njegovi najboljši prijatelji.«
Predsednik Holland, ki se je rodil 3. decembra 1940 v St. Georgeu v Utahu Franku D. in Alice Bentley Holland, je svoje otroštvo opisal kot prijetno, mirno obdobje v majhni skupnosti, kjer so se vsi poznali. »V tem mestu nisem mogel zaiti v težave, tudi če bi hotel. Mati bi izvedela, še preden bi prišel domov,« se je nekoč pošalil.
Pri predsedniku Hollandu doma so se radi šalili in drug drugemu pristno pokazali, da se imajo radi. »Vselej sem bil ljubljen. Vendar sem bil ljubljen tako, da noben otrok nikoli, nikoli ne bi čutil, da je kaj manj,« je rekel.
Ta ljubezen do ljudi in življenja se je v življenju mladega Jeffreyja izrazila v strasti do športa. Igral je v vseh možnih ekipah, ki so jih sestavili v St. Georgeu, bil je član državne nogometne in bejzbolske ekipe na srednji šoli Dixie ter se ukvarjal z nogometom, košarko, atletiko in bejzbolom.
»Med odraščanjem je bil šport poglavitna radost mojega življenja,« je rekel predsednik Holland. »Igral sem v vseh možnih ekipah, ki so jih lahko sestavili.«
S Patricio Terry sta ustvarila družino
Toda v mislih se ni tako osredotočal na šport, da ne bi opazil Patricie Terry, ki je navijala z navijaških klopi. Na zmenke sta začela hoditi v srednji šoli, poročila pa sta se 7. junija 1963. Njun edinstven odnos je oblikoval in izgrajeval vsakega od njiju pri njunih različnih odgovornostih v Cerkvi.
Patricia Holland je bila izvrstna vokalistka, avtorica in govornica. A predsednik Holland je rekel, da se je prvenstveno vselej osredotočala na družino – to dejstvo je bilo še zlasti pomembno pri vzgoji treh najstnikov v študentskem naselju UBY v času, ko je bil predsednik Holland zaposlen kot predsednik univerze.
»Vse zasluge za uspeh doma pripisujem Pat,« je rekel predsednik Holland, ki je napisal več kot deset knjig – dve od teh s Pat. »Precej zgodaj v življenju sva bila precej zasedena in sva vselej mislila, da naju prosijo, naj delava nekaj, še preden sva bila za kaj takega dovolj stara ali dovolj pametna ali dovolj modra. /…/ Zares si je prizadevala, da bi bilo [življenje za najine otroke] običajno, [in] zelo marljivo poudarjala, kaj bi družine morale delati in kaj bi družine morale imeti in kaj bi starši morali biti za svoje otroke. /…/ Z odprtimi usti in široko odprtimi očmi občudujem njeno vnemo, da bi zame, za Cerkev, za Gospoda, za svoje otroke šla na konec sveta. To je vedno počela.«
Enako bi lahko rekli za predsednika Hollanda, ki je skrbno načrtoval čas s svojimi tremi otroki, Matthewom, Mary Alice in Davidom. Matt je rekel, da so »njegovi »najljubši spomini iz otroštva vezani za jedilno mizo. Vsak večer je bil neke vrste družinski večer, poln smeha, pohval, spodbujanja, zanimivega pogovora, pričevanj, poučevanj in izkazovanja ljubezni. Vselej si vedel, da je bil očka najsrečnejši, ko je bil doma z družino.«
Predsednik Holland je rekel, da je njegov pristop k dobremu starševstvu nastal doma in da je temeljnega pomena. »Če imate v življenju Gospodovo ljubezen, če veste, da ima življenje namen in smisel in da je odpuščanje resnično in da je ljubezen najmočnejša sila v vesolju – je precej lažje biti srečen in ustvariti okolje, kjer so drugi ljudje lahko srečni.«
Gospod, učenjak, diplomat – in vselej učitelj
Njegova goreča, nepopustljiva vera se je prvič razcvetela, ko je pri devetnajstih letih v Angliji za Cerkev služil misijon. Misijon je označil za prelomnico v svojem življenju, na katerem je hranil svojo vero v Boga in začel intenzivno preučevati in ceniti Mormonovo knjigo. Starešina Holland je rekel, da je zaradi tega njegov misijon »bodisi utemeljil bodisi dramatično spremenil – v dobrem smislu – vsak cilj, občutek ali težnjo, ki sem jo kdaj imel« – tudi to, da se je kasneje, ko se je vrnil domov v Utah, odločil za nadaljevanje kariere poučevanja namesto za študij medicine.
Predsednik Holland je kasneje na Univerzi Yale magistriral in doktoriral iz ameriških študijev. Po zaključenem šolanju je zavrnil številne donosne priložnosti in se raje odločil, da se bo vrnil v cerkveni izobraževalni sistem in učil, kar je imel najraje – evangelij Jezusa Kristusa. Poučevanje ni bil njegov poklic – to je bilo bistvo njega samega.
Eden od njegovih predsednikov misijona, starešina Marion D. Hanks (1921–2011), je rekel: »Jeffrey Holland je po naravi učitelj. On je gospod, učenjak in diplomat – a v vsem tem je predvsem učitelj.«
Predsednik Holland ni vedel, da bo njegova žilica za poučevanje temelj njegovih prihodnjih zadolžitev v Cerkvi. Njegov brat Dennis je rekel: »Jeff si je od nekdaj želel le, da bi učence v učilnicah učil evangelij. Vselej sem bil prepričan, da ima Gospod zanj v mislih isti cilj, a da je bila velikost učilnice in število učencev veliko večje, kot si je predstavljal.«
Učilnica predsednika Hollanda se je povečala, ko je leta 1976 postal pooblaščenec za cerkveni izobraževalni sistem in bil potem leta 1980 imenovan za devetega predsednika Univerze Brighama Younga. Kot predsednik je vodil kampanjo za zbiranje sredstev v vrednosti sto milijonov dolarjev, pomagal šoli pri proslavljanju in doseganju športnih uspehov (vključno z ekipnim državnim prvenstvom leta 1984) in si pridobil spoštovanje številnih, ko je sodeloval pri pomiritvi velikih protestov zoper izgradnjo središča UBY v Jeruzalemu (zaključeno leta 1989).
Predsednik Holland je služil kot predsednik Ameriškega združenja predsednikov neodvisnih višjih šol in univerz, kot član odbora Državnega združenja neodvisnih višjih šol in univerz in kot član komisije predsednikov Državnega univerzitetnega športnega združenja. Zveza Anti-Defamation League of B’Nai B’rith mu je za prizadevanja za izboljšanje odnosov med kristjani in judi podelila priznanje plamenica svobode. Delal je tudi v upravnih odborih številnih državnih in poslovnih družb.
Poklican za posebno Kristusovo pričo
Predsednik Holland je sedemdeseteri generalni voditelj postal leta 1989 in bil pet let kasneje poklican za doživljenjskega apostola Jezusa Kristusa. Predsednik Holland, ki je istega dne, ko je postal apostol, govoril na tiskovni konferenci na Tempeljskem trgu, je opisal nenadnost poklica, da bo preostanek svojih dni posvetil rednemu služenju za Kristusovo stvar.
»Zadnjih nekaj ur je bilo skoraj neznosnih,« je rekel 23. junija 1994. »Ta poklic sem prejel ob pol osmih zjutraj. /…/ Predsednik [Howard W.] Hunter mi je poklic podelil, vodil posle v templju ter mi dal navodila in blagoslov. Vse to je naredil sam. Kako globoko ganljivi so bili zame njegovi nasveti, vodstvo in blagoslov! /…/ Zdaj je moja glavna odgovornost in moja prvenstvena odgovornost – v bistvu sem v celoti odgovoren – da pričujem o Gospodu Jezusu Kristusu. Čeprav čutim, da nisem primeren, je to najprijetnejša, najbolj nagrajujoča in najbolj vznemirljiva zadolžitev, ki jo človek lahko ima na tem svetu. Prisegam, da bom tem prizadevanjem posvetil svoje življenje.«
Pat, ki ga je vselej spodbujala, je na isti tiskovni konferenci dejala, da bo njegova vera v Jezusa Kristusa njegov največji adut v vlogi apostola.
»Nihče, razen [mene], ne ve, kakšno vero ima ta človek. Gre za čisto vero,« je povedala zbranim novinarjem. »On je ponižni služabnik Gospoda Jezusa Kristusa.«
In prav to je bil predsednik Holland preostala desetletja svojega življenja. Kot vsi apostoli je potoval po svetu. To je vključevalo nenavadno zadolžitev, da dve leti (2002–2004) vodi zadeve Cerkve v Čilu. »V Čile in Čilence sva se povsem zaljubila ter jokala in hlipala, ko sva odšla,« je rekel. »Tako pač je v Cerkvi. Ljudje, vera, duhovne izkušnje in navezanost je tisto, kar dobiš, ko se žrtvuješ za druge.
Številne druge zadolžitve predsednika Hollanda so vključevale tudi to, da je leta 2018 spremljal predsednika Russlla M. Nelsona na njegovem prvem večjem potovanju kot prerok in kot voditelj Cerkve – enajstdnevno potovanje v osem mest v Evropi, Afriki in Aziji. In novembra 2023 je po smrti predsednika M. Russella Ballarda postal vršilec dolžnosti predsednika zbora dvanajstih apostolov. Ko je predsednik Nelson umrl, je predsednik Holland postal predsednik zbora dvanajstih apostolov.
Predsednik Holland je Kristusovemu naročilu, naj služi »pred kralji in vladarji« (Nauk in zaveze 1:23), dodal očarljiv osebni pridih. Na primer, baronica Emma Nicholson (članica lordske zbornice Združenega kraljestva in ustanoviteljica ter direktorica fundacije AMAR) ga je večkrat povabila, naj pride v Windsor Castle v Londonu na pogovor o tem, kako pomagati sodobnim beguncem, da se bodo dvignili nad svoje okoliščine. Baronica je rekla, da ji je bilo v veselje, da se je s predsednikom Hollandom pogovarjala o teologiji, ker »je on učitelj«, in takšen dialog je »neverjetno pomemben« del njunega skupnega dela.
Sveti iz poslednjih dni se bodo spominjali številnih navdušujočih, prepričljivih – in vselej z upanjem prežetih – pridig. Prinašal je luč tistim, ki so se borili v temnih negotovostih pandemije covida-19. Sočustvoval je s tistimi, ki so se borili z duševnimi boleznimi, in celo spregovoril o nepričakovanem »psihičnem udarcu« v svojem življenju. Odločno je govoril o miru, ki ga vsak na tem svetu lahko najde v Mormonovi knjigi. In temu primerno so se nekateri njegovi zadnji javni govori osredotočali na upanje v Kristusa.
»Prizadevajte si s stanovitnostjo v Kristusu, s popolnoma svetlim upanjem in z ljubeznijo do Boga in do vseh ljudi,« je predsednik Holland januarja 2023 rekel mladim odraslim po svetu, pri čemer je navajal odlomek iz Mormonove knjige. »To svetlo upanje, ki je vzniknilo iz ljubezni do Boga in vseh ljudi – prav to v novem letu želimo za vse vas. Ob tem bo svetlo upanje neizpodbiten šepet, da vas Bog ljubi, da je Kristus vaš Zagovornik, da je ta evangelij pravi. Ta svetloba vas bo spomnila, da v evangeliju vselej – vsak dan, vsako uro – obstaja nova priložnost, novo življenje, novo leto. Kakšen čudež! Kakšen dar! In zaradi Kristusovega daru so najboljše stvari v življenju naše, če stanovitno verjamemo, si še naprej prizadevamo in upamo.«
Ne glede na njegova sporočila upanja, ki jih je več kot četrt stoletja oznanjal kot apostol, se vsa osredotočajo na evangelij Jezusa Kristusa.
»Življenje vas bo spremenilo. Prišle bodo težave. Doletele vas bodo srčne bolečine,« je predsednik Holland učil svoje sledilce na družbenih omrežjih tik zatem, ko je marca 2020 izbruhnila pandemija covida-19. »Kamorkoli torej greste, se najprej odpravite h Kristusu. Z njim sklenite zaveze in jih na tej svoji poti izpolnjujte.«
Motivacijo predsednika Hollanda, da tako osebno sodeluje z vsemi – najsi v živo, za govorniškim odrom ali preko družbenih omrežij – lahko najdemo v njegovem najljubšem odlomku iz svetih spisov, Nauku in zavezah 81:5: »Zatorej bodi zvest, opravljaj službo, v katero sem te imenoval, podpiraj šibke, dvigaj roke, ki so povešene, in krepi klecava kolena.«
Predsednik Holland je verjel, da sta otopelost in napačno razumevanje Božjih darov največja izziva našega časa. Zaradi tega je učil: »Molite, bodite ponižni, bodite poslušni, prizadevajte si izpolnjevati Božjo voljo in iščite Božjo pot in vedeli boste dovolj, da boste naredili naslednje korake v veri proti luči, morda celo korak ali dva v temo, nakar boste ugotovili, da se luč pojavi z naslednjim korakom.«
Predsednik Holland je s tem, ko je ljudi korak za korakom vodil k evangelijski luči, postal takšen učitelj, kot ga je opisal Henry Adams, ki je zapisal: »Učitelj vpliva na večnost; nikoli ne more vedeti, kje se njegov vpliv konča.«
