Pred veliko leti, ko sem služil kot kolski predsednik, je v mojo pisarno prišla neka draga sestra v solzah. Služila je misijon, se poročila v templju in zvesto služila v poklicih. Strašni požari so prav tedaj divjali po našem področju in veliko domov v našem kolu, vključno z njenim, je bilo uničenih. Da bi bilo še huje, je bil njen dom registriran kot dom za ostarele in je bil njihov osnovni vir prihodka. Vse so varno evakuirali, posvetne lastnine njene družine in vira dohodka pa ni bilo več. Vzkliknila je: »Zakaj se nam je to zgodilo? Spolnjevali smo zapovedi!«
Tiho sem molil, potem pa položil prazen list belega papirja na mizo pred njo. Potem sem naredil majhno piko na sredo lista in rekel: »Ta pika predstavlja zemeljsko življenje. Predpostavljajva, da list predstavlja večnost in se širi večno v vse smeri. Tako žal mi je, da se vam je to zgodilo, vendar, prosim, naj vas ne zaslepi pika.« Njej v čast moram reči, da se ji je izraz na obrazu nemudoma spremenil, in z vzdihom olajšanja je rekla: »O, razumem. Dobro bom. Hvala!«
Požare, ki so pustošili po našem področju, so razpihovali vetrovi 130 kilometrov na uro. Njihovi plameni so naključno bičali soseske, naključno so preskočili eno hišo in požgali druge. Starešina Dale G. Renlund je pripomnil: »Verjeti, da bo življenje do vas pravično, ker ste pravični, je tako, kot bi verjeli, da vas bik ne bo napadel, ker ste vegetarijanec.« Sveti spisi nas spomnijo, da so nepravične okoliščine del zemeljskega življenja: »[Bog] pošilja dež pravičnim in krivičnim.« [i]
Dejstvo je, da so življenjski viharji včasih hudi, vendar zaradi Odrešenika obljube večnosti zasenčijo tudi najtemnejše zemeljske preizkušnje. Večna perspektiva spremeni vse, ko razumemo, »da [nam] bo vse to dalo izkušnje in bo za [naše] dobro«.[ii]
Starešina Neal A. Maxwell je predočil naslednje: »Kako vi in jaz sploh lahko pričakujemo, da bomo naivno jadrali skozi življenje, kot bi rekli: ‘Gospod, daj mi izkušnje, vendar ne bridkosti, ne žalosti, ne bolečine, ne izdajstva in nikakor ne, da bom zapuščen. Obvaruj me, Gospod, vseh teh izkušenj, zaradi katerih si, kar si! Potem mi dovoli, da pridem in živim s teboj in sem v celoti deležen tvoje radosti!’«
Svoje misli moramo imeti trdno osredotočene na našo resnično istovetnost in Božji načrt za nas, da nas ne bodo zaslepile in iztirile neizbežne težave »pike«, povezane z zemeljskim življenjem. Starešina John H. Groberg je rekel: »Med nebesi in zemljo je povezava. To, da najdemo to povezavo, daje pomen vsemu, vključno s smrtjo. Brez nje je vse brez pomena, vključno z življenjem.«
Večna perspektiva nam pomaga prepoznati, kaj je resnično pomembno. Pametno bi bilo razmišljati o tem, da ko umremo, s sabo lahko vzamemo samo tri stvari: svoje odnose, svoje znanje in svoj značaj. Bilo bi zelo kratkovidno, da bi se osredotočali na nebistveno za ceno bistvenega, vendar je to točno tisto, kar dela večina sveta. Job je izjavil: »Svoje dni preživljajo v sreči in se na hitro pogrezajo v podzemlje.«[iii]
Apostol Pavel je potrdil obljube večnosti. »Česar oko ni videlo in uho ni slišalo in kar v človekovo srce ni prišlo, kar je Bog pripravil tistim, ki ga ljubijo.«[iv] Neumno bi bilo, da bi zapravili tako čudovite blagoslove za pregovorno »kašo«.[v] Najpomembnejše stvari ne bi smele biti nikoli prepuščene na milost stvarem, ki so najmanj pomembne! Molim, da bomo, ko nas bodo doleteli življenjski izzivi, videli preko pike zemeljskega življenja, tako da bomo pogledali daleč: da bomo prepoznali svojo večno istovetnost, namen svojega zemeljskega potovanja in upali na veličastno večno usodo, ki čaka zveste.
[i] Matej 5:45
[ii] Nauk in zaveze 122:7
[iii] Job 21:13
[iv] 1 Korinčanom 2:9
[v] Gl. 1 Mojzes 25:31–34