
O čem razmišljate, ko jeste zakramentni kruh in pijete vodo ali ko pripravljate, blagoslavljate ali razdeljujete zakrament? Številni od nas premišljujemo o svojih zavezah in kako živimo. Razmišljamo o svojih grehih in molimo za odpuščanje in se odločimo, da se bomo bolj potrudili.
To so pomembni vidiki uredbe zakramenta. Poleg tega je treba premisliti še o nečem drugem – nečem tako globokem in tako specifičnem, da je to samo po sebi del zakramentnih molitev. To je, da se spominjamo Jezusa Kristus, Božjega Sina, Odrešenika sveta. Tisti, ki jedo kruh, obljubijo, da bodo »jedli v spomin na telo /…/ Sina« in »se ga vselej spominja[li]« (Nauk in zaveze 20:77). Podobno tisti, ki pijejo vodo, obljubijo, da bodo pili »v spomin na kri /…/ Sina« in »da se ga vselej spominjajo« (Nauk in zaveze 20:79).
Za to uredbo je bistvena odločitev, da se spominjamo Odrešenika ter njegove odkupne daritve in žrtvovanja. Starešina Jeffrey R. Holland iz zbora dvanajstih apostolov je takole učil: »Zdi se, da je glavna beseda, ki jo slišimo v preprostem in lepem jeziku zakramentnih molitev /…/, glagol »spominjati se«. /…/ V obeh molitvah je poudarjeno, da je vse to storjeno v spomin na Kristusa. Ko tako sodelujemo, pričujemo, da se ga bomo vselej spominjali, da bo njegov Duh lahko vselej z nami.«1

Odrešenik je poudaril te iste točke, ko je med pasho v Jeruzalemu na zadnjo noč svojega zemeljskega delovanja – noč, ko je trpel za nas v getsemanskem vrtu, preden je spet trpel na križu, s svojimi apostoli uvedel zakrament. Na primer, potem ko jim je dal kruh, je rekel: »To je moje telo, ki se daje za vas. To delajte v moj spomin.« (Luka 22:19, gl. tudi Matej 26:26–28)
Odrešenik je Nefijce v Ameriki že prvi dan, ko je bil med njimi, prav tako poučil o uredbi zakramenta. Spet, poučil jih je, naj jedo in pijejo v spomin na njegovo telo in kri ter jim povedal, da bo to, če bodo to delali, »pričevanje Očetu, da se me vselej spominjate« (3 Nefi 18:7). Potem jim je obljubil: »Če se me boste vselej spominjali, bo moj Duh z vami.« (3 Nefi 18:11)
Kako čudovit blagoslov! Kakšen pomembnejši dar bi lahko imeli v svetu, polnem izzivov, nemirov in skušnjav, ki nas nenehno poskušajo speljati s poti? Ker imamo Svetega Duha, lahko »pozna[mo] resnico o vsem« (Moroni 10:5). To nam bo dalo moč in modrost, da bomo živeli tako, kot želi Gospod, da se bomo pravilno odločali, zvesto služili in mu postali podobni.
Kako se ga lahko spominjate, ko vsak teden sodelujete pri zakramentu? Kako se ga lahko vselej spominjate – ves teden in vse življenje?
Naj vas spodbudim, da razmislite o teh vprašanjih in se zavežete, da se boste Odrešenika vselej spominjali. Presenečeni boste, kako vam bo to spremenilo življenje.
Opomba:
1. Jeffrey R. Holland, »This Do in Remembrance of Me«, Ensign, nov. 1995, 68.
Spominjajte se Odrešenika
Da se boste vi in vaša družina lažje spominjali Odrešenika, razmislite, da bi v priročniku Pridi in hodi za menoj preučili osnutek z naslovom »How can I help others have a meaningful experience with the sacrament?« na lds.org/go/491214. Video z naslovom »Always Remember Him« (Vselej se ga spominjajte), ki se nahaja na tej strani, lahko uporabite kot vir za družinske večere.
Moja izkušnja z zakramentom
Odkar pomnim, so mi govorili, naj med zakramentom razmišljam o Jezusu Kristusu. Ko sem lani decembra prvič razdeljeval zakrament, me je preplavil občutek miru in svetosti. Čutil sem, kako mi Duh govori, da pomagam drugim priti h Kristusu. Hvaležen sem, da mi nebeški Oče dovolj zaupa, da mi dovoli, da mu služim in pomagam drugim.
Jacob R., dvanajst let, Idaho, ZDA
The Savior stressed these same points when He instituted the sacrament with His Apostles during the Passover in Jerusalem on the last night of His mortal ministry—the night He suffered for us in the Garden of Gethsemane before suffering again on the cross. For example, after giving them bread to eat, He said, “This is my body which is given for you: this do in remembrance of me” (Luke 22:19–20; see also Matthew 26:26–28).
During the Savior’s first day among the Nephites in the Americas, He also taught them the ordinance of the sacrament. Again, He instructed them to partake in remembrance of His body and blood and told them that as they did, “it shall be a testimony unto the Father that ye do always remember me” (3 Nephi 18:7). He then promised them, “If ye do always remember me ye shall have my Spirit to be with you” (3 Nephi 18:7, 11).
What a marvelous blessing! In a world filled with challenges and turmoil and temptations constantly trying to lead us astray, what more important gift could we have? By having the Spirit with us, we can “know the truth of all things” (Moroni 10:5). That will give us the power and wisdom to live the way the Lord would have us live, to make correct choices, to serve faithfully, and to become like Him.
As you participate in the sacrament each week, what can you do to remember him? What can you do to always remember Him—throughout the week and throughout your life?
May I invite you to ponder those questions and to make a commitment to always remember the Savior. You’ll be amazed at how it will change your life.
Footnotes
1. Jeffrey R. Holland, “This Do in Remembrance of Me,” Ensign, Nov. 1995, 68.
Remembering the Savior
To help you and your family remember the Savior, consider studying the Come, Follow Me lesson outline “How can I help others have a meaningful experience with the sacrament?” at lds.org/go/491214. The video on that page, “Always Remember Him,” can be used as a family home evening resource.
My Sacrament Experience
As long as I can remember, I was told to think about Jesus Christ during the sacrament. When I first passed the sacrament last December, a feeling of peace and holiness came over me. I felt the Spirit telling me I was helping others to come unto Christ. I am grateful Heavenly Father trusts me enough to allow me to serve Him and help others.
Jacob R., age 12, Idaho, USA