Jasno se spominjam svoje prve izkušnje z zakramentom. Misijonarji so me ravno povabili, naj pridem prvič v cerkev. Na žalost nisem vedela ničesar o tem, kako zakrament deluje ali kaj simbolizira, zato so mi dekleta, s katerimi sem sedela, med samim dogajanjem morala pojasniti celoten postopek.
Ob pogledu na to izkušnjo sem spoznala, da bi bilo koristno, če bi se vnaprej malce bolj poučila o zakramentu, vendar sem imela srečo, da so bila dekleta, s katerimi sem sedela tisti prvi dan, več kot pripravljena, da mi takoj vse pojasnijo. Od takrat se je v mojem življenju veliko spremenilo – tudi moje poznavanje evangelija in pomena zakramenta.
Na preteklih generalnih konferencah je prišlo tudi do številnih sprememb. Ko je predsednik Russell M. Nelson oktobra 2019 zaključil generalno konferenco, je razkril nekaj sprememb v vprašanjih ob razgovoru za tempeljsko dovolilnico, in ko je ponovil osmo vprašanje: »Ali se trudite sobotni dan posvečevati tako doma kot v cerkvi, se udeležujete svojih sestankov, se pripravite na zakrament in ga vzamete vredni in živite v skladu z evangelijskimi zakoni in zapovedmi?« (Poudarek dodan.)
Presenetila me je beseda »pripravite«.
Spoznala sem, da zakrament ni nekaj, na kar se pripraviš le nekaj trenutkov pred razdelitvijo kruha in vode. Na zakrament se lahko pripravljaš ves teden in tako vsako nedeljo močno občutiš Duha in občutek prenove.
Od takrat se na zakrament pripravljam tako, da čez teden delam naslednje:
- Preučujem svete spise s priročnikom Pridi in hodi za menoj in razmišljam o zamislih, o katerih lahko spregovorim z drugimi in na naslednjem sestanku Nedeljske šole.
- V soboto zvečer pripravim vse, kar potrebujem za cerkev zjutraj (radosti dela v nočni izmeni!). Pripravim si svete spise in beležnico, v katero zapisujem med zakramentnim sestankom, in molim, da bom v cerkvi našla odgovore na to, kako se naslednji teden lahko izboljšam.
- Tudi to, da v nedeljo zjutraj, preden se udeležim zakramentnega sestanka, poslušam duhovno glasbo, mi pomaga občutiti Duha in razviti pravo miselnost.
- Preberem besedila hvalnic, ki jih bomo peli na zakramentnem sestanku, in poiščem odlomke iz svetih spisov, na katere se nanašajo. To mi pomaga, da v celoti spoznam sporočilo in pomen hvalnic in da o tem razmišljam med sestankom.
- Nazadnje, preden vzamem zakrament, razmišljam o razlogu zanj. Opomnim se, da se moram ves teden vselej spominjati »zakaj« zakramenta in njegovega pomena – Odrešenika.
Namen zakramenta je, da se spominjamo Jezusa Kristusa in njegovega odkupnega žrtvovanja za nas (gl. Matej 26:26–28). Zakrament nas tudi spodbudi, naj obnovimo svojo krstno zavezo in poglobimo svojo predanost, da postanemo bolj podobni Jezusu, da se ga spominjamo in postanemo boljši učenci. Omogoča nam tudi, da naslednji teden začnemo duhovno poživljeni.
Od tistega prvega dne v cerkvi sem se o zakramentu naučila veliko več. In zdaj vsak teden, ko pridem na zakramentni sestanek, občutim toliko radosti, vedoč, da sem bom spomnila Odrešenikovega žrtvovanja zame in da bom bolj marljivo spolnjevala svoje zaveze. Priprave pozitivno vplivajo na Duha, ki ga občutimo na sestanku. Preden sem v življenju imela zakrament, sem se pogosto počutila prazno – kakor da nekaj manjka. Nikoli nisem vedela, da je manjkajoči del mojega življenja uredba, ki je tako preprosta, a hkrati tako globoka. Uredba, ki mi pomaga poglobiti ljubezen do Odrešenika in ceniti vse, kar dela zame.
Zoe Campbell je iz Škotske. V Cerkvi je spreobrnjenka in je študentka kulinaričnih umetnosti. Radosti jo, ko vidi ljubezen, ki jo ima nebeški Oče do vseh svojih otrok, in blagoslove, ki jih prejema kot članica Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni.
Kaj lahko storim?
Zapišite, kako se ta teden lahko spominjate Odrešenika in se pripravite, da boste vzeli zakrament.
Svoje zgodbe, zamisli in povratne informacije lahko pošljete na liahona.ChurchofJesusChrist.org. Komaj čakamo, da se nam oglasite!