Skupina mladenk me je nekoč vprašala: »Kaj si želite, da bi vedeli, ko ste bili naše starosti?« Če bi danes odgovarjala na to vprašanje, bi povedala tudi naslednjo misel: »Želim si, da bi, ko sem bila vaših let, bolje razumela pomembnost zakramenta. Želim si, da bi zakrament razumela tako, kot ga je opisal starešina Jeffrey R. Holland. Rekel je: ‘V zvezi z zakramentno uredbo se nas med drugim prosi, naj bo slednja resnično duhovna izkušnja, sveto občestvo, prerojenost duše.’1«
Kako je zakrament vsak teden lahko »resnično duhovna izkušnja, sveto občestvo, prerojenost duše«?
Zakrament postane duhovno spodbudna izkušnja, ko poslušamo zakramentni molitvi in obnovimo svoje zaveze. Za to moramo biti voljni prevzeti ime Jezusa Kristusa.2 Ko je predsednik Henry B. Eyring govoril o tej obljubi, je učil: »To pomeni, da moramo nase gledati tako, kot da smo njegovi. V življenju ga postavimo na prvo mesto. Želimo si, kar želi on, ne, kar si želimo sami oziroma kar nas uči svet.«3
Ko vzamemo zakrament, se zavežemo tudi, da se bomo »vselej spominjali«4 Jezusa Kristusa. Kristus je na večer, preden je bil križan, okrog sebe zbral svoje apostole in uvedel zakrament. Prelomil je kruh, ga blagoslovil in rekel: »Vzemite, jejte; to je v spomin na moje telo, ki ga dajem kot odkupnino za vas.«5 Potem je vzel kelih vina, se zahvalil, ga dal apostolom, naj pijejo iz njega, in rekel: »To je v spomin na mojo kri /…/, ki je prelita za tolike, kolikor jih bo verjelo v moje ime.«6
Jezus je med Nefijci in ponovno ob obnovi svoje Cerkve v poslednjih dneh ponovil, naj zakrament vzamemo v spomin nanj.7
Ko vzamemo zakrament, Bogu pričujemo, da se bomo njegovega Sina vselej spominjali, ne samo med kratko zakramentno uredbo. To pomeni, da se bomo vedno zgledovali po Odrešeniku in da bodo njegovi nauki vodili naše misli, odločitve in dejanja.8
Zakramentna molitev nas tudi spominja, da moramo »spolnjevali njegove zapovedi«.9
Jezus je rekel: »Če me ljubite, se boste držali mojih zapovedi.«10 Zakrament nam da priložnost za vpogled vase in da se v srcu obrnemo k Bogu in mu predamo svojo voljo. Poslušnost zapovedim nam v življenju prinaša moč evangelija ter večji mir in duhovnost.
Zakrament daje čas za pravo duhovno doživetje, ko premišljujemo o Odrešenikovi odkupni in krepilni moči preko njegove odkupne daritve. Voditeljica Mladenk je nedavno spoznala moč, ki jo prejmemo, ko si prizadevamo premišljeno vzeti zakrament. Ko si je prizadevala opraviti naloge Osebnega napredka, si je zadala cilj, da se bo osredotočala na besede zakramentnih hvalnic in molitev.
Vsak teden je med zakramentom opravila samoocenjevanje. Spomnila se je napak, ki jih je naredila, in se zavezala, da se bo naslednji teden poboljšala. Bila je hvaležna, da je stvari lahko popravila in postala čista. Ko se je spominjala te izkušnje, je rekla: »Sklicevala sem se na kesanje v sklopu odkupne daritve.«
Neko nedeljo je po samooceni postala potrta in pesimistična. Videla je, da teden za tednom vedno znova ponavlja iste napake. Nakar je jasno začutila, da zanemarja velik del odkupne daritve – Kristusovo krepilno moč. Pozabila je, kdaj vse ji je Odrešenik pomagal, da je bila, kar je morala biti, in da je služila bolj, kot je bila sama sposobna.
S tem v mislih je ponovno razmislila o prejšnjem tednu. Rekla je: »Občutek radosti je razblinil mojo melanholijo, ko sem opazila, da mi je Odrešenik dal veliko priložnosti in sposobnosti. Hvaležno sem opazila, da sem bila sposobna prepoznati stisko svojega otroka, ko ni bilo očitno. Opazila sem, da sem na dan, ko sem čutila, da vanj ne morem stlačiti še enega opravka, prijateljico lahko okrepila z nekaj besedami. Pokazala sem potrpežljivost v okoliščinah, ki so v meni običajno vzbudile nasprotno.«
Zaključila je: »Ko sem se Bogu zahvalila za Odrešenikovo krepilno moč v svojem življenju, sem začutila veliko večji optimizem glede postopka kesanja, skozi katerega sem šla, in sem na naslednji teden gledala z novim upanjem.«
Starešina Melvin J. Ballard je učil, kako je zakrament lahko zdravilna in očiščujoča izkušnja. Rekel je: »Kdo je med nami, ki od nedelje do nedelje svojega duha ne rani z besedo, mislijo ali dejanjem? Naredimo to, za kar nam je žal, in si želimo, da bi nam bilo odpuščeno. /…/ Metoda za pridobitev odpuščanja je, /…/ da se pokesamo grehov, da gremo k tistim, zoper katere smo grešili ali se prekršili, in jih prosimo za odpuščanje, nakar se vrnemo k zakramentni mizi, kjer nam bo odpuščeno, če smo se iskreno pokesali in se spravili v zdravo stanje, in bomo v duši duhovno ozdravljeni. /…/ Sem priča,« je rekel starešina Ballard, »da obstaja duh, ki je navzoč pri izvajanju zakramenta, ki dušo ogreje od glave do pete; začutite, da se dušne rane celijo in breme lajša. V dušo, ki je vredna in si resnično želi jesti to duhovno hrano, prideta tolažba in sreča.«11
Naša ranjena duša je lahko ozdravljena in prenovljena ne samo zato, ker nas kruh in voda spominjata na Odrešenikovo žrtvovanje njegovega mesa in krvi, temveč ker nas simbola spominjata tudi, da bo on vedno naš »kruh življenja«12 in »živa voda«.13
Potem ko je Jezus Nefijcem dal zakrament, je rekel: »Ta, ki jé ta kruh, jé od mojega telesa za svojo dušo; in ta, ki pije od tega vina, pije od moje krvi za svojo dušo; in njegova duša ne bo nikoli gladovala ne žejala, temveč se bo nasitila. Sedaj, ko je vsa množica pojedla in popila, glejte, jih je navdal Duh.«14
S temi besedami nas Kristus uči, da nas Duh v duši zdravi in preraja. Obljubljeni blagoslov zakramenta je, da nas bo Božji Duh vselej spremljal.15
Ko vzamem zakrament, si v mislih včasih predstavljam sliko, ki prikazuje vstalega Odrešenika z iztegnjenimi rokami, kot da je pripravljen, da nas sprejme v ljubeči objem. Ta slika mi je všeč. Ko med izvajanjem zakramenta razmišljam o njej, me v duši povzdigne, ko skorajda slišim Odrešenikove besede: »Glejte, podal sem vam roko milosti in kdor bo prišel, ga bom sprejel; in blagor tistim, ki pridejo k meni.«16
Ko bratje z Aronovim duhovništvom zakrament pripravijo, blagoslovijo in razdelijo, predstavljajo Odrešenika. Ko brat z duhovništvom iztegne roko, da nam ponudi sveta simbola, je, kot bi sam Odrešenik ponudil roko milosti in vsakemu od nas rekel, naj bo deležen dragocenih darov ljubezni, ki so na voljo zaradi njegovega odkupnega žrtvovanja, in sicer darov kesanja, odpuščanja, tolažbe in upanja.17
Bolj razmišljamo o pomenu zakramenta, bolj svet in pomemben postane za nas. Ko je sin svojega šestindevetdesetletnega očeta vprašal: »Oči, zakaj greš v cerkev? Ne vidiš, ne slišiš, težko hodiš. Zakaj greš v cerkev?« mu je oče odgovoril: »Zaradi zakramenta. Grem, da vzamem zakrament.«
Da bi vsak od nas na zakramentni sestanek prišel pripravljen, zato da bo imel »resnično duhovno izkušnjo, sveto občestvo, da se bo v duši prerodil«!18
Vem, da nebeški Oče in Jezus Kristus živita. Hvaležna sem za priložnost, ki jo nudi zakrament, da občutim njuno ljubezen in sem deležna Duha. V imenu Jezusa Kristusa, amen.
Opombe:
1. Jeffrey R. Holland, Christ and the New Covenant: The Messianic Message of the Book of Mormon (1997), 283.
2. Nauk in zaveze 20:77.
3. Henry B. Eyring, »That We May Be One«, Ensign, maj 1998, 67.
4. Nauk in zaveze 20:77, 79.
5. Prevod Josepha Smitha, Matej 26:22 (Učni pripomočki, Vodič po svetih spisih).
6. Prevod Josepha Smitha, Matej 26:24 (Učni pripomočki, Vodič po svetih spisih); gl. tudi Matej 26:26–28; Marko 14:22–24; Luka 22:15–20.
7. Gl. 3 Nefi 18:7, 11; Nauk in zaveze 20:75.
8. Gl. »How Do I Keep My Covenant to Always Remember the Savior?«, učni načrt za Nedeljsko šolo Come, Follow Me; lds.org/youth/learn/ss/ordinances-covenants/remember; True to the Faith: A Gospel Reference (2004), 147–148.
9. Nauk in zaveze 20:77.
10. Janez 14:15.
11. Melvin J. Ballard v Melvin R. Ballard, Melvin J. Ballard: Crusader for Righteousness (1966), 132–133.
12. Janez 06:48.
13. Janez 4:10.
14. 3 Nefi 20:8–9.
15. Nauk in zaveze 20:77.
16. 3 Nefi 9:14.
17. Hvaležna sem Ann Madsen za njeno razumevanje tega načela.
18. Jeffrey R. Holland, Christ and the New Covenant, 283.