Organizatorji medverskega foruma G20 (potekal je od 12. do 14. septembra v Italiji) so povabili voditelje Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni, naj govorijo o verski svobodi in njenem vplivu na manjšinske veroizpovedi.
To je starešina Ronald A. Rasband iz zbora dvanajstih apostolov tudi storil. Apostol je 13. septembra v svojem govoru pred svetovnimi verskimi voditelji na zasedanju foruma o verski svobodi in manjšinskih veroizpovedih spregovoril o začetkih Cerkve, ki je bila tudi sama nekoč manjšinska. Od sprva skromnih začetkov v 19. stoletju v New Yorku in nemirnih časov v Ohiu, v Misuriju in Illinoisu je Cerkev danes svetovna veroizpoved s skoraj 17 milijoni članov.
»Ko je veroizpovedi dana svoboda, da se uspešno razvija, verniki vsepovsod služijo s preprostimi in občasno junaškimi dejanji« je rekel starešina Rasband. »S številnimi od vas služimo z ramo ob rami.«
Apostol je na kratko opisal služenje, ki ga je Cerkev opravila z drugimi med pandemijo covida-19. Rekel je, da to samo v letu 2021 vključuje prispevke COVAX-u za zagotovitev skoraj 1,5 milijard odmerkov cepiva proti covidu-19, 26 milijonov obrokov za lačne in 294 projektov služenja za begunce v 50 državah.
»Upam, da bo vsesplošna dobrota, ki jo spodbujajo verska izročila, deležna spoštovanja in občudovanja,« je starešina Rasband rekel na forumu. »Ko druge spodbujamo in opogumljamo s pomočjo, ki rešuje življenja, blagoslavljamo ljudi po vsem svetu. Bodimo hvaležni za priložnost, da lahko prispevamo k spremembam. Tako uresničujemo in širimo resnico, [da] ‘Bog ljubi svoje otroke vseh narodov sveta’ – tudi najmanjše manjšine med nami.«
Starešina Rasband se je pozneje istega dne po svojem nagovoru sestal z njegovo svetostjo ekumenskim patriarhom grške pravoslavne cerkve Bartolomejem. To je bilo prvo srečanje apostola Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni z voditeljem grške pravoslavne cerkve.
»Srečanje je bilo čudovito,« je rekel starešina Rasband. »Izrazil je željo po dobrih odnosih med obema verama in upa, da bo v prihodnosti še veliko priložnosti za izmenjavo in sodelovanje.«
Starešina Rasband in oba voditelja, ki sta bila z njim (starešina Jack N. Gerard od sedemdeseterih in sestra Sharon Eubank, prva svetovalka v generalnem predsedstvu Društva za pomoč), so se med tridnevnim forumom sestali s številnimi drugimi verskimi in državnimi voditelji iz drugih držav. Več o nekaterih od teh srečanj si preberite v nadaljevanju.
Verska svoboda in pomen medsebojnih odnosov
Med svojim govorom na forumu je starešina Rasband predstavil dva nauka Josepha Smitha, ki poudarjata ključno vlogo verske svobode v Cerkvi Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni.
Prvi nauk, ki je kanoniziran v cerkvenih členih vere, pravi: »Lastimo si privilegij, da vsemogočnega Boga častimo po glasu svoje vesti, isti privilegij pa priznavamo vsem ljudem, naj častijo kakor, kjer in kar želijo.«
Drugi nauk so prerokove besede iz leta 1843:
»Če je bilo dokazano, da sem pripravljen umreti za drugega [svetega iz poslednjih dni], si upam pred nebesi trditi, da sem prav tako pripravljen umreti v bran pravic prezbiterijancev, baptistov oziroma dobrih ljudi katerekoli druge veroizpovedi, kajti isto načelo, ki bi poteptalo pravice svetih, bi poteptalo tudi pravice rimokatoličanov oziroma katerekoli druge veroizpovedi, ki bi bila nemara nepriljubljena in prešibka, da bi se branila sama. Dušo mi navdihuje ljubezen do svobode – državljanske in verske svobode za vse človeštvo.«
»Versko svobodo jemljemo zelo resno, tudi v najvišjih svetih Gospodove Cerkve,« je rekel starešina Rasband med intervjujem z medijskim portalom Newsroom. »Zdaj smo lahko več kot le en glas in katoličani so lahko več kot le en glas in grški pravoslavci so lahko več kot le en glas. Namesto, da bi bili solisti v različnih delih sveta, smo lahko zbor in razlike v načelih pustimo ob strani. In med nami seveda so razlike. Vendar obstajajo nekatere stvari, pri katerih povsem soglašamo. Na to se bomo osredotočili skupaj z drugimi.«
Zasedanje, na katerem je govoril starešina Rasband, se je dotaknilo še drugih tem, ki vplivajo na manjšinske veroizpovedi, tudi potrebo po zaščiti pred sovražnim govorom in nestrpnostjo.
Starešina Gerard je cerkvenim medijem povedal, da je razvijanje odnosov s tistimi, ki so drugačni, ključno, da ustvarimo plodna tla za vzajemno spoštovanje.
»Medsebojni odnosi vodijo k resničnemu razumevanju,« je rekel starešina Gerard. »Dvigniti se moramo nad polarizacijo, ki jo vidimo v današnjem svetu. Voditi moramo tako, da spomnimo naše člane po vsem svetu, naj s svojim zgledom pokažejo, da je bil v našem verskem izročilu Odrešenik veliki zdravitelj. Povezal nas je in druge spodbudil, naj ne obsojamo drug drugega, temveč naj bomo blagi, naj bomo premišljeni pri tem, kako obravnavamo drug drugega. Stopimo lahko skupaj, presežemo del tega, [kar] dopušča sodobna tehnologija, in smo na boljšem, ker resnično zdravimo srca in duše vsega človeštva, ne glede na njihovo versko izročilo ali če so brez verskega izročila.«
Starešina Rasband je rekel, da je glede prihodnosti človeštva optimističen, ker »bo prišlo do ozdravljenja, če bodo ljudje postali ponižni in so bodo približali [Bogu]. Bog Oče je Oče vseh nas in Jezus Kristus, njegov Sin, je to, kar vemo, da je.«
Medverski forum G20, na katerem so letos spregovorili tudi papež Frančišek in drugi z vsega sveta, je vsakoletni dogodek, ki se odvija pred večjim vrhom G20. Letos bo vrh potekal 30. in 31. oktobra v Rimu. V skupini G20 so države, ki sestavljajo 20 največjih svetovnih gospodarstev.
Kako se Dobrodelna organizacija svetih iz poslednjih dni spopada z lakoto in podhranjenostjo
Sestra Eubank, ki je tudi predsednica Dobrodelne organizacije svetih iz poslednjih dni, je v torek, 14. septembra, govorila o vplivu lakote in podhranjenosti na revščino otrok.
Po njenih besedah je od leta 2014 še več lačnih po vsem svetu in covid-19 je težavo še poslabšal. Leta 2019 je zaradi hude lakote trpelo 135 milijonov ljudi. Danes je po njenih besedah to število naraslo na 272 milijonov – pri čemer se bo do leta 2022 verjetno zmanjšala mišična masa še dodatnim 9,3 milijonom otrok.
Dobrodelna organizacija svetih iz poslednjih dni in veliko drugih organizacij razdeljuje hrano ljudem v stiski. Še pomembneje pa je po besedah sestre Eubank to, da vire osredotočimo na pridelavo hrane.
»Veliko bolj zapleteno je spremeniti kulturo glede hrane, prehrane, prehranjevanja in kmetovanja,« je rekla. »Spremembo lahko naposled dosežemo le z medsebojnim zaupanjem. /…/ Stari pristopi ne delujejo vselej. Tako kot izredne vremenske razmere so tudi krize vedno večje in dolgotrajnejše in jih je mogoče reševati le s sodelovanjem.«
Omenila je darovanje cerkvenih sredstev v Svetovni program za hrano (WFP) za razdeljevanje nujnih potrebščin med pandemijo.
»[WFP ima] tri globalna središča in pet območnih središč. Samo v zadnjih nekaj mesecih je skozi ta središča šlo 45.000 ton medicinskih pripomočkov in hrane,« je rekla sestra Eubank. »To je ključnega pomena, ker je pandemija prekinila oskrbovalne verige po vsem svetu tako zelo, kot tega še nismo videli. [Ta] mreža je na voljo številnim človekoljubnim organizacijam. Povečuje učinkovitost, zmanjšuje podvajanje, pospeši odzivni čas in se osredotoča na lokalno nabavo, kar krepi skupnosti.«
Sestra Eubank je rekla, da Dobrodelna organizacija svetih iz poslednjih dni sodeluje tudi s podjetjem International Development Enterprises (iDE) in tako pomaga ženskam, da postanejo voditeljice na področju kmetijstva. Ženske se poveže s kmetovalkami, ki imajo cenovno dostopne dobavitelje semen in ustaljene trge, da tako izboljšajo pridelavo na svojih vrtovih in povečajo svoj dohodek. Ko je izbruhnila pandemija, so uradniki z zambijskega Ministrstva za zdravje ženske usposobili o tem, kako naj med svojimi strankami kmetovalci širijo ozaveščenost o covidu-19 in kako preprečiti njegovo širjenje.
Poleg tega je Dobrodelna organizacija svetih iz poslednjih dni začela podpirati svète za ukrepe v skupnostih na območjih, kjer je podhranjenost najbolj razširjena. V Franciji in na Filipinih po besedah sestre Eubank ti svèti na primer žanjejo uspeh, ker starše učijo preproste, lokalne lekcije o zdravju in prehrani. Istočasno pomagajo družinam pri zasajanju vrtov ali vzreji manjših živali, da bi dopolnili prehrano.
»Družine zaradi znanja postanejo odpornejše,« je rekla sestra Eubank. »Večinoma gre za nizkocenovne, nizkotehnološke ukrepe, ki prinašajo veliko koristi.«
Sklepanje prijateljstev s svetovnimi verskimi voditelji
Poleg srečanja z njegovo svetostjo ekumenskim patriarhom Bartolomejem so se starešina Rasband, starešina Gerard in sestra Eubank med forumom sestali s številnimi verskimi voditelji iz drugih držav.
V soboto so se srečali s Haji Allahshukur Hummat Pashazadejem, islamskim šejkom in velikim muftijem s Kavkaza.
»To je bila izjemna priložnost za srečanje in na njihovo željo tudi za sklepanje novih prijateljstev,« je rekel starešina Rasband. »Imamo člane Cerkve, ki živijo v njihovi državi. S prvimi današnjimi besedami [na forumu G20] je povabil naše cerkvene voditelje, naj pridejo v njihovo prestolnico in obiščejo njihovega predsednika in verske voditelje.«
Starešina Rasband je še dodal, da so bila povabila vzajemna. Pripomnil je, da so nekateri azerbajdžanski voditelji že obiskali Salt Lake City in so odšli s prijetnimi vtisi.
V nedeljo so se cerkveni voditelji sestali z Nasr-Eddin Mofarihom, sudanskim ministrom za verske zadeve.
Mofarihu Cerkev ni tuja. Maja 2021 je na Tempeljskem trgu obiskal Russella M. Nelsona, predsednika Cerkve. In marca 2020 ga je v Sudanu obiskal starešina David A. Bednar iz zbora dvanajstih apostolov.
Mofarih je rekel, da Dobrodelna organizacija svetih iz poslednjih dni in sudanska vlada sodelujeta pri številnih človekoljubnih projektih. Ti zajemajo dializne centre, pobude za invalidske vozičke, oskrbo novorojenčkov in projekte za samostojnost, ki študentom pomagajo pri izobraževanju preko Univerze Brighama Younga.
»Med islamom in Cerkvijo Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni je veliko podobnosti v zvezi z globoko vero v Boga in pomena družine v cerkvi,« je rekel Mofarih. »Zavzemata distanco do nemoralnih dejanj in ljudi prosita, naj bodo pošteni in človeški. In k temu nas poziva islam. [To] so pomembne vrednote, s katerimi so prišli sli in preroki. Cilji so isti.«
Cerkveni voditelji so imeli uspešne pogovore tudi s katoliškim pomožnim škofom iz Bagdada, škofom Robertom Jarjisom, ter s Tiguhanom Tagayem Tadelejem, generalnim sekretarjem etiopskega medverskega sveta in njegovim namestnikom Messaudom Ademom.
Na sestanku z etiopsko delegacijo so bile teme pogovora med drugim, kako lahko Cerkev nudi nadaljnjo nujno pomoč Etiopiji. Cerkev je s to državo posebej povezana: 27. januarja 1985 so se sveti iz poslednjih dni z vsega sveta postili in zbirali finančna sredstva za pomoč žrtvam lakote v Etiopiji. To je pomenilo začetek organizacije, ki je danes znana kot Dobrodelna organizacija svetih iz poslednjih dni.
»To so pravi prijatelji,« je o etiopski delegaciji dejal starešina Gerard. »Zeloj dobro so nas spoznali, prav tako kot drugi. O Cerkvi govorijo z velikim spoštovanjem. /…/ Vabijo nas, da jih obiščemo v njihovi domovini in nadaljujemo ne le s človekoljubnimi prizadevanji, na katerih smo delali tam, temveč da še nadalje gradimo iskreno medsebojno zaupanje in vzajemno razumevanje.«