Zgodba o veri in svobodi: Cerkev sodeluje na konferenci o verski svobodi, ki poteka v Pragi

Opisal je, kako pristna vera postane vir poguma in dostojanstva, zlasti »v kriznih časih«, in udeležence opomnil, da »prava vera ljudi spodbuja – vse ljudi, ne le nekatere«. Predvsem pa je pozval k čuječnosti: »Resnična verska svoboda pomeni svobodo namesto nadzora. Verska svoboda ni nikoli zagotovljena enkrat za vselej. Zato jo je treba vsak dan varovati, braniti in živeti. Nikoli je ne smemo imeti za samoumevno. Imejmo pogum, da se zavzamemo zanjo – zase in za tiste, ki tega ne morejo storiti.«

V zgodovinskih dvoranah praškega gradu – uradne rezidence predsednika Češke republike – in Czerninske palače – ki je sedež češkega ministrstva za zunanje zadeve – so se voditelji vlad, civilne družbe in verskih tradicij zbrali na mednarodni konferenci Zavezništva po 18. členu (Mednarodno zavezništvo za versko svobodo ali prepričanje) na visoki ravni. Med udeleženci so bili predstavniki Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni, ki so se pridružili delegatom z vseh koncev sveta, da bi zagovarjali univerzalno pravico do svobode veroizpovedi ali prepričanja.

Predsednik Češke republike Petr Pavel je dogodek uradno odprl z osrednjim nagovorom, v katerem je poudaril svobodo vesti in prepričanja: »Kjer človeškega duha nadzira moč, svoboda umre.«

Opisal je, kako pristna vera postane vir poguma in dostojanstva, zlasti »v kriznih časih«, in udeležence opomnil, da »prava vera ljudi spodbuja – vse ljudi, ne le nekatere«. Predvsem pa je pozval k čuječnosti: »Resnična verska svoboda pomeni svobodo namesto nadzora. Verska svoboda ni nikoli zagotovljena enkrat za vselej. Zato jo je treba vsak dan varovati, braniti in živeti. Nikoli je ne smemo imeti za samoumevno. Imejmo pogum, da se zavzamemo zanjo – zase in za tiste, ki tega ne morejo storiti.«

Cerkveni predstavniki in temeljna prepričanja

Cerkev sta zastopala starešina James W. McConkie, član srednjeevropskega področnega predsedstva, in Michal Hanzal, področni direktor za odnose z javnostmi. Njuna udeležba je odražala načelo, ki je globoko zakoreninjeno v prepričanju svetih iz poslednjih dni – načelo, ki odraža sam namen tega globalnega zasedanja. Enajsti člen vere Cerkve izjavlja: »Lastimo si privilegij, da vsemogočnega Boga častimo po glasu svoje vesti, isti privilegij pa priznavamo vsem ljudem, naj častijo kakor, kjer in kar želijo.«

Za iste ideale se zavzema Zavezništvo po 18. členu. Cerkev se je na podlagi tega prepričanja pridružila voditeljem z vsega sveta, da bi zagovarjala, da bi vsak posameznik moral imeti možnost, da svobodno časti brez strahu ali diskriminacije.

Starešina James W. McConkie je takole opisal pomembnost srečanja: »Med konferenco sem razmišljal o Gospodovem opominu v Nauku in zavezah 134:4, da bi vlada morala ‘preprečiti zločin, a nikoli nadzorovati vesti; kaznovati krivdo, a nikoli zatreti svobode duše’ in v kakšno zadovoljstvo se je bilo zbrati v osrčju Evrope z akademskimi, vladnimi in verskimi voditelji, ki so predani tem božanskim načelom resnice in svobodne volje.«

Teme konference in mnenja z vsega sveta

Na plenarnih zasedanjih in spremljajočih dogodkih so se kot rdeča nit pojavljaje teme o dostojanstvu, solidarnosti in vzdržljivosti. Predstavniki z vseh celin so razpravljali o vzpostavljanju miru in socialni koheziji ter o hudih pritiskih, s katerimi se verske skupnosti soočajo med vojno in v drugih nestabilnih razmerah. Med govorniki so bili posebna poročevalka ZN Nazila Ghanea, veleposlanik Samuel Brownback (ZDA) in drugi iz vse Evrope, Bližnjega vzhoda in Severne Afrike. Z ganljivim poklonom so izkazali čast njegovi svetosti dalajlami za njegovo življenjsko predanost nenasilju in človeškemu dostojanstvu.

Zavezništvo po 18. členu

Zavezništvo po 18. členu, ki je organiziralo konferenco, je mreža osemintridesetih držav članic in na desetine strokovnjakov, ki jih združujejo načela 18. člena Splošne deklaracije o človekovih pravicah. Njegovo poslanstvo je zaščititi verske manjšine, se boriti proti diskriminaciji in spodbujati spoštovanje svobode veroizpovedi ali prepričanja.

Svet strokovnjakov zavezništva – vključno s profesorjem Brettom Scharffsom iz Mednarodnega centra za pravne in verske študije na Univerzi Brighama Younga – je zbral vodilne zagovornike z vsega sveta, da bi svetovali in podprli njegovo delo.

Počastitev tistih, ki gradijo mostove

Na otvoritveni večerji v Narodnem muzeju na zgodovinskem Venčeslavovem trgu v Pragi so podelili nagrade posameznikom in organizacijam, ki gradijo mostove med veroizpovedmi in spodbujajo versko svobodo.

Med nagrajenci je bil profesor Scharffs, ki je bil nagrajen za svojo dolgoletno predanost zagovarjanju verske svobode. Ob tem je bila izpostavljena tradicija učenja in služenja, ki ju Cerkev spodbuja in podpira – s čimer je pokazala, da za svete iz poslednjih dni spodbujanje verske svobode ni občasno zagovarjanje slednjega, temveč stalno poslanstvo.

Profesor Scharffs je ob prejemu nagrade povedal: »Odpornost izvira iz sodelovanja – zlasti v časih teme. Ko se združimo v zavezanosti in sodelovanju, ustvarjamo upanje in moč za tiste, ki trpijo preganjanje.«

»Sovraštvu lahko odvzamemo moč«

Robert Řehák, predsednik Zavezništva po 18. členu, je ponudil praktičen načrt za premagovanje razlik: »Če smo pristni prijatelji in če učinkovito sodelujemo, sovraštvu lahko odvzamemo moč ter premagamo polarizacijo in razkole. Moč nemočnih skupaj lahko preobrazimo v kolektivno silo za svobodo veroizpovedi, medsebojno razumevanje in mir.

Ta duh – prijateljstvo, ki preraste v sodelovanje – opisuje pristop Cerkve po vsem svetu. Sveti iz poslednjih dni redno sodelujemo z drugimi verskimi skupnostmi in civilnimi organizacijami, da bi lajšali trpljenje, sprejeli razseljene in okrepili družine. V Pragi teh partnerstev niso samo obeležili; obnovili so jih.

Pogled v prihodnost

Konferenca se je zaključila z izjavo, ki poudarja, da je v času globalne negotovosti pravica do svobode misli, vesti ter veroizpovedi ali prepričanja bistvena za človeško dostojanstvo in odpornost. Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni bo na podlagi tega še naprej poglabljala svoje sodelovanje v medverskem dialogu in pobudah za versko svobodo po vsej Evropi.

Opomin predsednika Pavla kaže na trajno resnico: Če moški in ženske svobodno lahko iščejo Boga in služijo bližnjim po svoji vesti, postanejo – skupaj – prinašalci upanja. Konferenca je udeležence pozvala, naj zagovarjajo takšno svobodo – ne enkrat, ampak vsak dan.

V Pragi se je na novo pisala zgodba o veri in svobodi. Sveti iz poslednjih dni sodelujejo v tem globalnem dialogu in potrjujejo, da verska svoboda ni le pravica, ki jo je treba uveljavljati, ampak dar, ki ga je treba razdajati.