Poleti so se države v našem področju po pandemiji covida-19 počasi ponovno odprle. To leto je za mnoge težko. Žalujemo s tistimi, ki so izgubili drage družinske člane in prijatelje. Nekateri so izgubili službo, drugim pa se to še lahko zgodi. Obstaja velika potreba po tem, da skrbno služimo in zagotovimo, da je zadoščeno potrebam vseh.
Ne glede na težave, v katerih se morda znajdemo, nebeški Oče vselej misli na nas in ve za preizkušnje, ki jih skušamo premagati, ne glede na to, kako težke so. Na misel mi pridejo naslednje vrstice dobro znane hvalnice:
Ko v življenju te nevihta ulovi,
ko si brez poguma in izhoda ni,
blagoslove vse naštej, povej jih vse
in začuden boš, kaj Bog vse storil je.1
Pogosto nas prav izkušnje okrepijo. Vendar nam to spoznanje takrat, ko najbolj trpimo, morda ni v veliko uteho. Predsednik Russell M. Nelson nas je na letošnji aprilski generalni konferenci vprašal: »Kako lahko prestanemo takšne preizkušnje?« Potem je nadaljeval: »Gospod nam je povedal: ‘Če boste pripravljeni, se ne boste bali.’« 2 Predsednik Nelson je tudi poudaril in nas pozval, kot to pogosto počne, naj iščemo, in nam celo obljublja duhovne vrhunce, ko bomo »izrazili svojo globoko hvaležnost Bogu Očetu in njegovemu ljubljenemu Sinu« .3 Celo v naših najtežjih preizkušnjah, je hvaležnost lahko ključna pri premagovanju teh.
Zaradi Odrešenika so nam bila dana sredstva, ne le da bi vztrajali, temveč da bi premagali preizkušnje, in obljubljeno nam je, da se nam vselej obetajo boljši časi. Odrešenik pozna vsakega od nas po imenu in nam je vselej pripravljen pomagati ter nas podpirati, da bomo slednjič slavili zmago. O tem smo lahko povsem prepričani. Napočil bo dan, ko se bomo z globoko hvaležnostjo lahko ozrli nazaj in videli, kako bogato smo bili blagoslovljeni in kako smo bili vodeni do tega, kar je za nas dobro.
Sestra Chieko N. Okazaki v svoji knjigi »Lighten Up« pove zgodbo o dveh nizozemskih sestrah, Corrie in Betsie Ten Boom, predani kristjanki, ki sta med 2. svetovno vojno doma skrivali Jude. Ujeli so ju in ju odpeljali v koncentracijsko taborišče ter ju zaprli v prenatrpano barako, kjer je mrgolelo bolh. Betsi je iz Svetega pisma, ki ji ga niso zasegli, prebrala: »Zmeraj se veselite. Neprenehoma molite. V vsem se zahvaljujte.«
Betsie je kasneje, ko sta skupaj molili, molila: »Hvala ti za bolhe,« je rekla Corrie. »Niti pod razno me celo Bog ne more prisiliti, da bi bila hvaležna za bolhe.« »Zahvaljuj se v vseh okoliščinah,« je rekla Betsie. »Ne pravi ‘v prijetnih okoliščinah’« Ti dve sestri sta bili v baraki, v kateri sta bili, deležni večje svobode, in sčasoma sta ugotovili zakaj. Stražarji niso hoteli vstopiti v njihovo sobo, ker je tam mrgolelo bolh. 4
Življenje s hvaležnostjo bo nujno vključevalo našo najglobljo ljubezen in vdanost do našega Odrešenika in trajno hvaležnost za pot zavez proti večnemu življenju, ki nam ga je omogočil. Morda se ne počutimo vselej vredne, da bi bili deležni nebeške pomoči, vendar Odrešenik gleda na nas, ne samo tam, kjer smo zdaj, ampak nas ljubeče blagoslavlja glede na to, kje nas vidi z vidika večnosti. »Jezus Kristus in njegova odkupna daritev [sta] zatočišče, ki ga vsi potrebujemo, ne glede na nevihte, ki tolčejo po nas.« 5
Vse nas prosim, naj živimo s hvaležnostjo in vidimo, kako nas bo to zbližalo z Odrešenikom Jezusom Kristusom in nam pomagalo, da bomo premagali življenjske izzive.
1 Hymns 241
2 Nauk in zaveze 38:30
3 Russell M. Nelson, Uvodni nagovor, aprilska generalna konferenca 2020
4 Corrie Ten Boom, The Hiding Place, Bantam Books, 1971, str. 197–199 in 208–209
5 Zatočišče pred življenjskimi nevihtami, starešina Ricardo P. Giménez, aprilska generalna konferenca 2020