Bruselj, Belgija

Čezmejna krepitev družin: dan dialoga in priznanja v Bruslju

Praznovanje tridesete obletnice razglasa svetu o družini

Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni ob svetovnem dnevu staršev ponovno potrjuje svojo zavezanost krepitvi družin po svetu. Na nedavnem dogodku, ki je potekal 13. maja v Bruslju, je cerkveni Urad za Evropsko unijo in mednarodne zadeve gostil konferenco o evropski družinski politiki in podelil priznanje za evropske družinske vrednote. Na srečanju so se zbrali različni voditelji in organizacije, ki jih povezujejo prizadevanja za spodbujanje družinske blaginje po Evropi.

Na ta dan so se zbrali zakonodajalci, akademiki, novinarji, verski voditelji in zagovorniki iz vse Evrope in Severne Amerike, da bi sodelovali v pomembnih razpravah o družini in da bi izkazali priznanje za izjemno vodstvo pri krepitvi družine kot temeljne enote družbe.

Dogodki so del pobude »Krepitev družin«, ki poteka v sodelovanju z Inštitutom Sutherland, raziskovalnim središčem s sedežem v Utahu. Letošnje srečanje je tudi v znamenju tridesete obletnice razglasa Družina: razglas svetu, doktrinarne izjave, ki sta jo objavila Prvo predsedstvo in zbor dvanajstih apostolov Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni, in poudarja osrednjo vlogo družine v Božjem načrtu.

Dan se je začel s petimi dinamičnimi zasedanji v okviru Evropske konference o družinski politiki, ki so ponujala raziskave, izkušnje s področja politike in praktične vpoglede v izzive in priložnosti, s katerimi se soočajo družine danes. Dogodek je odprla Antonella Sberna, podpredsednica Evropskega parlamenta, odgovorna za dialog s cerkvami in nekonfesionalnimi organizacijami v skladu s 17. členom. V svojem video sporočilu je pozvala k »Evropskemu družinskemu sporazumu« in oblikovalce politik pozvala, naj postavi družino v središče evropske prihodnosti, ter izpostavila njeno vlogo v socialni koheziji in državljanskem življenju. Izjavila je: »Družina ni teoretična ideja, niti se nanjo nikoli ne bi smelo gledati tako, ampak je prava, živa dejanskost.«

Prvo zasedanje je obravnavalo temo družinske strukture in blaginje otrok. Dr. Vincenzo Bassi, predsednik fundacije FAFCE, je pojasnil, da je zgodovinsko gledano »družina človeštvu prinesla civilizacijo« in da je bila zakonska zveza prva zaveza, s katero je nekdo interese drugega postavil pred svoje. Profesorica Jenet Erickson, družinska strokovnjakinja z Inštituta Whitley na Univerzi Brighama Younga, je poudarila pomembnost doma z obema staršema in to imenovala »razlikovalni dejavnik med razredi«. Rekla je, da raziskave kažejo, da so otroci v takem okolju zares privilegirani. Matteo Rizzolli, profesor gospodarske politike na Univerzi LUMSA v Rimu, je dodal: »Ne gre za to, da bi zmanjšali vrednost otrok, ampak povečali dragocenost družin,« kar pomeni, da je to, da vrednost družin postavljamo v središče, tako pomembno kot finančne spodbude.

Drugo zasedanje je poudarilo potrebo po globljem razmisleku o družinski politiki. José Luis Bazan iz Komisije škofovskih konferenc Evropske unije (COMECE) je podal pregled katoliških gradiv, ki so na voljo družinam in mladim. Rick Larsen, predsednik in direktor Inštituta Sutherland, je rekel: »Pozabljamo, da je prav družina tista, ki prispeva k delovanju družbe.«

Na tretjem zasedanju so se predstavili mladi raziskovalci in zagovorniki. Maja Jesmanowicz iz Poljske in projektna vodja Evropske konfederacije velikih družin v Španiji je poudarila: »Mladi še vedno želijo imeti otroke – to si želijo s srcem, a ne z glavo«, in poudarila, da igrata strah in negotovost veliko vlogo v postopku odločanja. Emma Howlett, študentka raziskovalka na Univerzi Brighama Younga, je poudarila moč zgleda: »Družinsko življenje tako zelo cenimo, da se ga bojimo začeti, če to ni popolno.« Omenila je, da so mladi na splošno nezaupljivi do institucij in v svojih virih iščejo pristnost in zaupanje.

Četrto zasedanje se je osredotočalo na zakonodajno vodstvo. Todd Weiler, senator zvezne države Utah, in predstavnica Candice Perucci sta predstavila na družino osredotočene pobude glede izobraževanja, davčne politike in digitalnih zaščit za otroke. Lisa Perkins, članica danskega parlamenta, je izrazila mnenje o družinskih političnih sistemih. »Ustvarili smo socialno državo, ki je postala tako zapletena, da sedaj tekmuje z družinami.« Marco La Marca, član kabineta Dubravke Šuice, evropske komisarke za Sredozemlje, je poudaril ekonomsko vrednost mater, ki ostanejo doma: »Preučiti moramo to, kako gledamo na številke BDP, saj ne upoštevajo njihovega dela.«

Konferenca se je zaključila s plenarnim zasedanjem, na katerem so povzeli ključne zamisli. Govorniki so soglašali, da potrebujemo dolgoročen pristop, ki temelji na načelih. »Morda se preveč osredotočamo na podrobnosti,« je dejal profesor Rizzolli. »Kakšen je naš veliki načrt?« V smislu družinskih vrednot v družbi.

Ob zaključku konference se je Francesco Di Lillo, direktor Urada za EU in mednarodne zadeve, skliceval na Razglas o družini in pozval »odgovorne državljane in vladne uradnike vsepovsod, naj spodbujajo ta merila, ki so načrtovana za vzdrževanje in krepitev družine kot temelje enote družbe«.

Po konferenci so se gostje zbrali na večerji z večernim programom in podelitvijo priznanja Evropske družinske vrednote 2025, vključno z glasbenim nastopom tenorista Aarona McInnisa in pianistke Marie Datcharry.

Letošnja prejemnica je bila Merete Riisager, bivša danska ministrica za otroke in izobraževanje. Vpliv Riisagerjeve kot dolgoletne zagovornice starševskih pravic in izobraževalne svobode zaobjema državne in evropske platforme. Njeno delo je oblikovalo zakonodajo, dialog z javnostmi in intelektualni diskurz.

Riisagerjeva je v govoru med prejemom priznanja povedala zgodbo svojih starih staršev, ki sta si v povojni Danski zgradila dom in ustvarila podjetje. Spregovorila je o družinski kulturi, zakoreninjeni v služenju, ponižnosti in radosti. »Učila sta nas, da nam življenje lahko ponudi prijeten ali težek začetek, a to, kar naredite iz njega, je vaša odgovornost,« je rekla. »V to življenje se nismo rodili, da bi ugajali državi ali šefu v službi. Tukaj smo, da počastimo življenje samo in izpolnimo svojo vlogo, kar najbolje lahko.«

Riisagerjeva, ki je bila nad priznanjem presenečena, je dejala, da nagrada potrjujejo tiho resnico o njenem delu: »Nikoli se nisem videla kot nekdo, ki se bori za družino, a ko se ozrem nazaj, vidim, da sem počela prav to.«

Ko se je večer zaključil, so gostje izrazili hvaležnost, da imajo priložnost za razmislek, povezovanje in da ponovno prevzamejo skupno odgovornost za krepitev družin. Konferenca in priznanje sta poudarila jasno temo iz razglasa o družini: da je družina osrednji del Stvarnikovega načrta za večno usodo njegovih otrok.